kupila bi garsonjero brez vednosti moža

Prišlo je do tega, da vse bolj razmišljam o ločitvi. Ni bitno vzrok, eden izmed teh je tudi ta, da sva kljub neštetim pogovorom in raznim variantam imela deljene finance. V zadnjih letih sem pridno šparala in razmišljam o nakupu garsonjere, da si zagotovim varno bivanje v prihodnosti, ker le tako bo možen miren odhod, da mu vse skupaj pustim kar sva si skupaj ustvarila. Vem, da je problem v tem kako to izvesti, ker če jo kupim pred ločitvijo, bo možu pripadala polovica. Takšen kot je se itak ne bo dalo z njim nič dogovoriti. Je sploh možno izpeljati nakup pred razvezo, ne da bi potem morala izplačati delež partnerju?

kaj mu boš vse pustila, ločiš se, dasta premoženja na pol, potem pa si kupi kar želiš. ne razmišljat tako defenzivno,

Ne.
Glede na čase, ko se praktično nič ne proda, lahko s prodajalci skleneš dogovor, da boš v vmesnem času plačevala najemnino in kupoprodajno pogodbo sklenete, ko bosta vidva razdelila premoženje.

pametno punca

Ja no, kaj pa tisto, kar “sta skupaj ustvarila”?
Očitno imata neko skupno premoženje, ki gre na pol?

Najbolj enostavno bi bilo iti v najem, počakati na ločitev (in tvoj del skupnega premoženja) in šele
potem kupovati garsonjero…

med tem časom keš iz banke ter nekam v štumf, ločitev, med tem časom najem stanovanja, ko sta ločena pa nakup novega.

Tudi denar se deli na pol. Če bo na banki bo šel v skupno premoženje. Zakon ne pozna ločenih financ.
Mogoče bi bilo pametno stopiti do odvetnika in se posvetovati.

Varianta je tudi, če je možno da daš denar enemu od staršev, kupi na svoje ime in potem naredita prenos z darilno pogodbo.

Daj ga srat? In nikjer ne bo razvidno, da se je par mesecev pred ločitvijo z računa dvignila večja vsota denarja, ki je “ni nikjer”?
Ne bodite tako naivni, no.

Obstaja ena varianta. Darila, ki jih zakonca v času zakona podarita tretjim osebam ali lastnim otrokom, se pri ločitvi ne vštevajo v skupno premoženje…

Ne, ni možno.

Imaš keš? Čisto neumestno – kako si privarčevala toliko denarja?

Poznam primer, ko je takole žena živela 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} na račun moža, v njegovem stanovanju, on je plačeval račune, kupoval hrano, plačeval vrtec za otroka, ona je pa epo celo svojo plačo na banko in ko je nabrala dovolj za stanovanje, je spakirala in šla. Svinjsko.

Drugače pa, če boš jemala kredit, se mora tudi mož podpisat. Tako je bilo pri nas. Če boš kupovala na keš, boš vpisana v zemljiško knjigo in se bo spet videlo.

V uradni najem pejd, kar bi kupila, dokler skupno premoženje ni rešeno. pogodbi naj bosta dve, ena najemna, druga o nakupu z načinom prehoda lastnine ko bo vse poplačano. V bistvu pa bojo obroki najemnine iz prve pogodbe že kupnina za drugo pogodbo.

Če boš dobila poštenega notarja, se da marsikaj narest. Recmo moj primer je bil, da sem lahko uradno tujo lastnino prodal samemu sebi.

ha, kar zapleteno to…

imaš kakšnega RES dobrega prijatelja/ico, ki jim zaupaš, da denar položiš na njen račun, se ločiš in kupiš flet

al pa počasi dviguješ denar in daješ v šumf, račun zapreš…

najprej v najem pa mene s seboj vzami

Celo življenje je bila obžrtna,zahrbtna in nesramna do moža.Zdaj ko ga je čisto izkoristila , živela na njegovih žuljih in čudežno v krizi kakršni živimo – “privarčevala” mu bo pa še za konec nož med rebre zarila. Pra.. ica od ženske.Gnoj.
Tisti ljubček jo bo pa itak v rit nasuval prej ko slej.

Kako sem privarčevala, na račun moža že ne. Stroške si deliva na pol, vedno sva za vse prispevala polovico kljub temu, da ima on 1x višjo plačo od moje. On je svoj ostanek vsak mesec sproti zagonil, jaz pa nalagala na kup. Veliko stvari bi lahko skupaj kupila, pa on ni hotel, jaz pa tudi nisem hotela sama financirati in zdaj je tako kot je.
Premoženje sva v celoti ustvarila skupaj od nakupa parcele naprej. Zgoraj sem lepo napisala, da mu vse skupaj pustim, ker se ne bom tožarila kaj mi pripada in kaj ne, mi je škoda denarja in živcev za odvetnike. Torej ne vem od kod posplošuješ, da bi “svinjsko” zaključila z njim. Nimam v celoti denarja, nekaj malega bi še potrebovala, mogoče kredit ali še kakšni dve leti šparanja.

Ne vem, če je to pameten načrt.
Če boš položila denar na račun prijateljice/prijatelja bo to verjetno vplivalo na njihovo dohodnino, višino za plačilo vrtca, itd. -torej stroški zanje, transakcija bo tako ali tako zabeležena, ker bo šlo za bančni transfer in zato ne bo težko možu dokazati, da je ta denar obstajal in da je del delitvenega premoženja pri razvezi, še posebej če boš denar kar nakazala brez nekega očitnega pravnega naslova, kot je plačilo tvojega dolga oz. tvoje posojilo.
Vprašanje je tudi, kako je s financami tvojih prijateljev – če so v dolgovih in imajo kakšne izvršbe, boš hitro ob denar.
Šele po tem, ko boš morebiti nakazala denar boš izvedela ali so bili to pravi prijatelji ali ne.

Tudi počasno dvigovanje denarja je zabeleženo v bančnih knjigah.

Kako si drzneš nekoga obtoževati, če ne poznaš ozadja. S svojim postom jasno izražaš svojo osebnost katere se lahko globoko sramuješ. Nekoga tu gor zasipati z takšnimi žaljivkami samo na podlagi svoje predpostavke ? A misliš, da smo vsi na svetu pokvarjeni in je edini razlog za ločitev ljubček/ljubica – očitno sodiš po sebi. Nekateri živimo za bolj pametne in zrele cilje, kot pa je “zariti nož v hrbet partnerju”

Ne obstaja oseba, ki bi ji toliko zaupala ali riskirala svojo prihodnost. V tem sem sama od zažetka do konca. Denar za nikogar ne obstaja , je samo v moji vednosti, če se mi kaj zgodi, sem ga shranila na takšno mesto, da bo ga našla edinole hči.

Dej avtorica, ne nasedaj provokacijam, saj niso namenjene tebi osebno, temveč služijo drugim ciljem, ti pa si samo izkoriščana. Bolj se boš zapletala, slabše bo. Povem iz prve roke…

kaj če pa meni nakažeš, jaz odprem račun, ti si pa pooblaščena?

Še zdaj ne vem, zakaj bi “možu vse pustila” in se po vrhu še tresla, da ti ne bo pobasal še
garsonjere?
Saj za kretene na tem svetu obstajajo odvetniki in sodišča….vse kaže na to, da te je tvoj kreten
uspel tako zastrašiti, da verjameš, da je nad zakonom, ali kako?
Ni.
On samo hoče, da bi ti verjela, da je…

Dvigni keš z računa, tako uradno itak več ne obstaja :p Potem pojdi v najem, ko pa bosta ločena, kupi garsonjero. Čist simpl.

tale nasvet se mi zdi pameten. Ga je kar za upoštevat.

Moj mož ni kreten, je po svoje dober človek , ki pač ima svoje mišljenje, ki ima svoje sanje, ki so drugačne od mojih. Razlika je bila edino v tem, da sem jaz njemu pomagala uresničiti del sanj in sem se pri tem zelo dobro počutila, on ve za moje sanje, vendar ni nikoli kazal interesa, da bi mi jih pomagal uresničiti. Torej dva človeka z različnimi sanjami ne gresta skupaj, ker enemu slej ko prej poči in se naveliča truditi za drugega, če v zameno ne dobi nič.
V sodišča in odvetnike ne verjamem (imam zelo slabo izkušnjo izpred let). Ne tresem se, da bi mi pobasal še garsonjero, ampak življenske izkušnje so me naučile, da lahko zaupaš edinole sebi, od ljubezni do sovraštva je samo korak. Poznam svojega moža, vendar nisem prepričana, da ga poznam tako dobro, da bi vedela kako bo reagiral ob razhodu. Nočem riskirati, splanirala sem do potankosti z čim manj stresnimi situacijami ( torej nam mu ostane najino skupno premoženje) in ne me prepričevat, naj se borim ali zahtevam, ker mi po zakonu pripada – tega se zavedam, ampak nočem ničesar.