Kuhanje:)
Stara sem 27 let in me je sram povedati,da pri teh letih ne znam kuhati,oziroma vse kar znam je speči zrezke,skuhati krompir, juho iz vrečke, jajca in hrenovke…Nikoli mi ni bilo treba znati in prav strah me je,ko bom nekoč z mojo polovico v gospodinjstvu:)Ima še katera podoben problem in koliko izmed vas je kuharic,hvala za odgovor in lep dan še naprej…
moram ti povedat, da imam kar nekaj prijateljic,ki tudi ne znajo skuhat kaj drugega, kot ti….stare pa tam od 23 do 25..
…sama sem imela to srečo (kakor se vzame) da sem med tednom morala (in še vedno) kuhat kosilo za vso družino…
…sploh pa ni problem… na začetku se držiš kuharske bukve…potem pa že itak veš na pamet in delaš po okusu….ti se kr potrudi in začni eksperimentirat…
Vse smo enkrat začele iz nič. Nobena se ni rodila že s kuhalnico v roki in če je uspelo nam, bo tudi tebi, verjemi. Sploh ni težko, posebno sedaj, ko je toliko stvari že “napol pripravljenih” na policah v trgovinah.
Moraš pa veliko vaditi, da dobiš tisti znani “občutek”, o katerem so nam govorile naše matere. Jaz sem prvič nakuhala golaž za celo armado, ker me je prevaral kuharski “občutek”.
Kar kuhalnico v roke, pa srečno!
Nič se ne sekiraj. Ko boš imela svojo kuhinjo, ti bo kuhanje postalo užitek. Nabavi si kako kuharico. Ko sva se midva lahko leto preselila na svoje, me je bilo najbolj strah, kako bom kuhala, ker nikoli v življenju nisem kuhala. Partner je bil navajen dobre hrane moje mame, zato je bil strah še toliko večji. Vendar se moram pohvalit, da kuham tako dobro kot moja mama, nekatere stvari pa celo bolje, pravi moj dragi.
Ni panike. Mene je kuhanje kar doletelo. Od doma sm namreč odšla brez predznanja, ker me mama ni pustila kuhat. Tako da sem začela z nule s knjigami, ki jih je danes malo morje. Priznam, da mi na začetku ni šlo ravno od rok, ker so nekatere podrobnosti v knjigah izpuščene pa ti glih vse ne rata tako kot bi želela, samo ne obupaj pa bo šlo. Sedaj me moj dragi ne more prehvalit, pravi da je vse zelo okusno. Največ pa so mi koristile knjige z mediteransko prehrano, ki je zdrava, okusna in vse sestavine se dobijo pri nas. Dober tek!
Mene tud ni mama naučila, pa za svojih 24 let precej malo znam, naučila sem se v času študija, kar sem pač se. Nisem nek mojster v kuhinji, ampak če se lotim, kar nekaj nastane, pa še zdravo je, ker sem zagovornik zdrave prehrane. Kar se tiče slaščic, tu še nisem preveč eksperimentirala, ali pa da bi bilo treba skuhat kakšno posebno jed.
V današnjih časih se kuha bolj kreativno kot včasih, ko je bilo vse po receptih. Glavno je, da imaš doma živila – meso , zelenjavo, krompir, riž itd.
Potem pa pogledaš v hladilnik in po svoji domišljiji skuhaš ali spečeš pa te imajo vsi za genija. Bodi korajžna pa bo! Samo za tako kuho moraš imeti tudi moža z domišljijo, ker tisti ki so navajeni samo na golaže, sarme in pohano… bog ti pomagaj.
Tjaška, naučila se boš zelo hitro, saj ni kuhanje običajnega kosila nikakršna umetnost. Ko pomislim gre v resnici le za nekaj osnovnih pravil glede temperature, pa recimo kako zgostiš omake, katere začimbe so ta prave za kakšno jed, uporaba jušnih osnov za omake… V osnovi dejansko velja, da če imaš kakovostne sestavine že težko narediš neužitno jed. Jaz se še vedno otepam priprave sladic, razen kakšnih simpl piškotov ali biskvitov, o kakšni potici in bolj sofisticiranih kolačkih pri meni še dolgo ne bo ne duha ne sluha.
Forum je zaprt za komentiranje.