kuba z enoletnikom in triletnikom

Je bil kdo z majhnimi otroci na Kubi. Ker sem Kubo pred leti že sama videla po dolgem in počez, bi sedaj z otrokoma in možem šli bolj ali manj lenarit v AI hotel.

Zanima me predvsem kako ste tam hranili otroke. Ima kdo izkušnje z kakšnimi prebavnimi motnjami, ipd.? LAhko s seboj neseš frutke? Lahko kaj pogreješ v mikrovalovki?

Na Kubi sem bila z dve leti starim otrokom, pa ne v AI hotelu. Vse OK.
Zakaj ne bi smela zraven nesti Frutkov, seveda jih lahko.

Hvala za odgovor. Za Frutke sprašujem, ker pred petimi leti, ko sem bila tam, ni bilo dovoljeno vnašati hrano v Kubo, zdaj pa še nisem raziskovala kaj točno to pomeni.

Kje si pa bila, če se ti da odgovoriti z otrokom? Privat?

Ja, privat.
Poglej si tole stran, pa preveri, kako je s Frutki:
http://www.aduana.co.cu/

Hvala, res nikjer ni videti te omejitve.

Naj te potolažim – sama sem imela zraven kupe čokolina, pa še kakšno malenkost, pa se s carino sploh nisem obremenjevala. Raje pazi pri odhodu, da te ne bodo zaradi cigar zadrževali, tako kot so mene :-)))

Vse turistke, ki vlačite svoje dojenčke na tako dolge lete in jih izpostavljate vsem možnim neugodnim faktorjem, ki jih same dobro poznate – same sebi se zdite velike frajerke, saj berete moderne revije, kjer piše, da ti otrok ne bi smel spremeniti tvojih navad. Smilijo se mi ti otroci, ki 2 uri jočejo v letalu zaradi pritiska v ušesih, zaradi novih ljudi, nepoznanega vonja, prepiha, živčne mame, napetega očeta… Dojenček potrebuje mir, znano okolje, prijazne in ljubeče ljudi okoli sebe, da lahko razvije osnovni občutek varnosti in zaupanja v zunanji svet. Seveda bodo nekateri otroci z lahkoto prenesli 14 urni let, pa vendar… So povišane temperature brez znakov vnetij, so bolj jokavi, sitni, preverjajo ali ste še z njimi… Malčkov svet je majhen, zanj je vrt in sosedova lopa enako doživetje kot je za sodobne kariera mame Kuba. Mene srce boli, ko vidim te res male otroke, ko morajo biti več ur na miru in so deležni samo renčanja živčnih staršev. A ne morete počakati vsaj nekaj let?
Vseeno mi je za plaz, ki se bo vsul, menim, da so pediatri premalo odločni pri odsvetovanju čezoceanskih podvigov za tako ranljiva bitjeca.
LP Lena

NIma smisla za plaz kritik lena, pač tvoje mnenje na srečo je moje drugačno…..

Vprašanje samo, če je to tudi na srečo otroka.
Lp Lena

lena8, zelo lepo, da skrbiš za tuje dojenčke, ampak o dojenčkih na tej temi ni bilo govora. Govorili smo o majhnih otrocih, ne o dojenčkih.

Ravnokar sem se spet vrnila s potovanja po Peruju. Ker je bil čas novoletnih praznikov, so se perujske družine, ki delajo v Evropi množično “selile” v Peru in potem spet nazaj. Bistveno bolj razumem, da nekdo, ki je na delu v tujini enkrat na nekaj let pelje v domovino svojim staršem in prijateljem “pokazat” otroke. Ampak otroci na letalu trpijo in pika. Jok se je po avijonu razlega praktično celih 12 ur. Bolj živahni so tekali po avijonu, tresli sedeže, cukali za lase pred njimi sedeče potnike…Res se sliši egoistično, ampak menim, da bil let brez otrok bistveno prijetnejši za ostale potnike. Dragi straši, malo pomislite tudi na druge, ko vlačite svoje malčke v restavracije, avijone….in prihranite njim, sebi in ostalim neprijetne izkušnje in stres.

nina4 – vlačimo otroke v restavracije, avijone… ??

Tole meji že na nestrpnost, se mi zdi. Morda boš prav ti imela nekoč največjega kričača, ki bo šel okolici rahlo na živce. Ampak če boš sedela poleg mene na letalu, bom razumela, ne skrbi. 🙂

Bolj kot živahni otroci me na letalu motijo prešvicane noge potnikov, ki si “diskretno” pod sedeži sezujejo svoje čevlje, če smo že pri tem, kaj koga moti. Otroci pa so le otroci, mali ljudje! 🙂

Priporočam, da imate svoje otroke doma do 18 leta…..

Ja madona, kdaj naj bi pa po vaše bili otroci primerni za na avion. Po mojem čim prej, da se čim prej navadijo. Če otroci cukajo in divjajo so veliko krivi tudi starši. Naša 4 letnica je bila brez težav 12 ur na dnevnem letu pri miru, imela je s seboj svoje igračke in ni bilo nobenih težav. Po mojem bi bila sposobna na kaj takega tudi že veliko prej, ampak smo mi starši tisti, ki pač naberemo denar in kam gremo.
Je že res, da je za otroka dovolj dnevna soba z igračami in najbližje igrišče z igrali, ampak pozabljate,….. otorkom damo neprecenljive izkušnje, tudi če so majhni! Privadijo se drugih, tudi da morajo malo potrpeti, da ne živimo vsi v udobju in izobilju….. če to vidijo otroci in ne samo po pripovedih daš otroku veliko več kot le polno sobo plastičnih in brezvezniških igračk. Izkušnje so pri vseh pomembne, tudi pri otrocih in kako jih lahko drugače dobijo? Ja, tako da so pač v avionu 12 ur. Prvič je morda težko, drugič še, ampak tretjič so navajeni!
Če si tako nestrpna, pa ti ne hodi na avion! Starši gledamo še kam drugam kot le na otroško igrišče.

jaz z zelo majhnimi otroki ne bi šla drugam kot v kakšen ALL hotelski kompleks, kjer imaš na razpolago tudi zdravnika in še kaj…
brez veze je komplicirat s frutki in jih nosit s seboj, raje mu ponudi na Kubi svežo hrano (riž, špagete, zelenjavo in sadje), razen če otrok ni alergik, pol je boljše da si previdna. Sicer pa verjetno ne boste šli za 2 leti, kakšna 2 tedna bo pa že preživel ob kubanski hrani….

sicer pa je moje mnenje, da so otroci zelo različni in nekateri so pravi majhni popotniki… zadovoljni vsepovsod, sploh na kakšnih dolgih peščenih karibskih plažah 🙂
če so pa starši živčni in se to prenaša na otroke, pa je vseeno kje so, ali v letalu, v avtu ali na vlaku…

jaz priznam, da sem bila silno previdna, mi smo se spokali prvič na letalo šele, ko sta otroka imela pribl. 6 in 8 let in še to samo po EU, max. trajanje leta do 2h. Res pa je, da sem kot študent veliko prepotovala in se mi ni zdelo nič takega, če par let ne grem nikamor…

živi in pusti živeti 🙂

Oprostite tisti, ki menite, da je drugačno mnenje nestrpnost. In strinjam se, da je treba otroka čimprej navajati na različnost, prilagajanje…Ampak moje izkušnje (in ni jih malo) kažejo, da se veliko staršev za dopust v tujini (pa ne mislim Hrvaške ali Grčije) odloči iz lastnega snobizma in egoizma. Otroku je pa menda res vseeno ali je pri dveh letih na počitnicah na kmečkem turizmu v Sloveniji ali pa v AI na Kubi?

Hoj, še moje mnenje:
Seveda je treba otroka navaditi na vse, ampak malo pameti pa le. Kaj imata 1 in 3 letnika od Kube, če bosta 14 dni v AI hotelu, zato pa bosta morala pretrpeti dolgo in precej neudobno pot? Saj se bosta 1 teden zgolj navajala na spremembo. Pri navajanju je po moje pomembna postopnost. 1 letniku bo zanimivo in mnogo bolj prijetno, če bo v letalu le npr. 2 uri, da pa bo na koncu poti AI hotel v Španiji ali Grčiji in ne na Kubi, pa tako ne bo vedel…

Ma pri nas sta tako navajena na letališča in letala da to sploh ni nek projekt ampak odhod nekam videt kaj novega.
Tako se zdaj znata na letališčih obnašati, počakati v vrsti in ne zganjat trme zaradi tablice čokolade.

Krivi smo pa starši. Koliko jim dovolimo. Ni variante da bo otrok skakal po avionu. Zakaj sem pa tam. Da ga zamotim, se pogovarjamo, beremo, gledamo kakšen film, poslušamo muziko,spimo, si pretegnemo noge, igramo človek ne jezi se……………….

In ne mi o tem da si otroci ne zapomnijo. Si in zbirajo vtise in barve in vonjave.

Samo nekateri so tako zaplankani da je treba hodit na dopust 30 let na isto mesto.

1- in 3-letnik tudi ne bi ločila med Kubo in Ankaranom.
Moj znanec je že pred leti na veliko potoval z majhnimi otroki okoli, češ, da jima bo že od malega širil obzorje in pokazal svet. Ja, in zdaj, ko sta odrasla, se tistih potovanj iz kar nekaj zgodnejših let sploh ne spominjata. Mar bi prvih 10 let hodil z njima do prvega morja in prvih hribov, je rekel, potovati bi pa začel z njima kasneje, da bi še danes imela kaj od tega.

ne potuješ zaradi otrok, niti zaradi sosedov, znancev, idr…
potuješ zaradi sebe, da si napolniš baterije.
in ko ležiš na peščeni plaži na Karibih, delaš z otrokom potičke in si neskončno srečen in zadovoljen – ne vem, a je to res greh????

zakaj bi naj bil otrok po vašem mnenju prikrajšan, če pa ima vse kar potrebuje tisti trenutek… to so srečni starši.

seveda je otroku vseeno, ali so na plaži v Portorožu ali na Kubi. Ampak staršem ni.
in poglejte malo po Portoroški plaži… bližina lokacije ni pogoj za lep miren dopust. Preveč nervoznih staršev sem že videla na Slov.obali, ki kričijo na otroke kar iz ležalnika, ker bi se radi v miru sončili, brali knjigo in poslušali mp3, njihovi otroci pa jih pri tem samo motijo…

zakaj je tako težko razumeti, da smo ljudje preveč različni, nekaterim pomeni potovanje v daljnjo deželo stres, drugemu užitek. Otrok pa samo čuti in se ravna po starših- če so starši zadovoljni, bo tudi otrok, če so starši nervozni in v stresu, pa bo otrok zbegan, ne glede na to, ali je v Čateških ali na Kubi.
lepe počitnice želim vsem, kjer koli!

Srakoper, kaj res meniš ti?

Joj ste nestrpni.
Pravi popotniki so prilagodljivi in jim je malo mar za otroke, ker so doživeli že kaj drugega, kot malo joka od otrok.
In če imaš otroke si potem kot individum mrtev ali kaj, ne smeš imeti svojih želja in potreb? Pozabljate, da so zadovolnji otroci, šele ko so zadovoljni njihovi starši. In če celo leto delaš kot črnec, je najmanj kar si lahko privoščiš, en pošten dopust, ki ni nujno Hrvaška.
In tukaj ni govora o dojenčkih.
Jaz hodim okoli z otrokoma in nobenih težav nismo imeli, še najmanj da sta skozi tečnarila. Na mestu pač nista bila, to je res, ampak sta bila veliko manj moteča, kot neumiti potniki, z 20 kg preveč, ki so se prerivali po letalu in letališču, pa smrčali, da so vse druge motili na letalu.