kuba vse od začetka

Vsem lep pozdrav. Vsem nova med vami in sem prav zadovoljna, da sem našla to spletno stran s tolikimi zanimivimi stvarmi, ki se tičejeo potovanj.
Močno si želim na Kubo. Sem pa čista novinka na tem področju, zato kaj mi priporočate, je bolj ugodno z kakšnimi last minit variantami ali čisto individualno… kako si lahko rezerviramo za spanje.’??? Prosim vas za čim več informacij… od začetka (od A do Ž) Kje in kako začeti itd…
Hvala

Pozdravljena!

Jaz sem bil na kubi lansko leto marca in sem šel v lastni režiji. Torej kupil sem samo letalsko karto in to je bilo to…
Kaj je zate bolje resnično ne vem, saj nisi nikjer podala podatka a ti lastna režija diši in si popotniške narave, oz. si želiš kakšno agencijsko last minute varianto, kjer boš po največji verjetnosti svoje počitnice preživela v Varaderu ali kakšnem podobnem multi tustičnem mestu.
Če vprašaš mene, ti vseeno predlagam, da pogledaš za kakšno last minute letalsko karto in greš na svoje roke.

Spiš lahko pri zasebnikih, torej v Cassas particular in ti je to tudi najcenejša varianta, seveda pri tistih, ki so prijavljeni za ta način oddajanja sob. Cena sobe je odvisna od lokacij in seveda tudi od tega za kakšno ceno se dogovoriš… Naslove stanovanj dobiš lahko od mnogih popotnikov tudi na tem forumu, ki so želi bili na kubi, saj so ta stanovanja tudi že preverjana. Je pa zadeva morda cenejša, če stanovanje poiščeš na licu mesta. Ko se pripelješ s kakim avtobusi v določeno mesto, pridejo ljudje, ki stanovanja oddajajo kar do tebe in ti ponujajo svoja stanovanja. In ta so včasih resnično poceni… Jaz sem to sprobal, dobil zelo poceni stanovanje s katerim sem bil zelo zadovoljen. Kakor koli, če se odločilš iti v stanovanje od ljudi s katerimi se dogovoriš na postajališču, ga greš samo pogledati. Če ti je všeč in če jim zaupaš, potem greš k njimi, če ne greš drugam. Če se pa odločiš spati v hotelu je pa to čisto druga pesem. Preko interneta si lahko za prve dni rezerviraš hotel in dobiš na dom tudi voucher, katerega potem pokažeš tudi na carini, saj ponavadi vprašajo kje boš spal… Jaz nisem bil v hotelu, pa sem pokazal naslov Casse particular in je bilo vse ok. Hotel si lahko rihtaš tudi potem tam, saj verjetno še nimaš narejenega celotnega plana poti, ali pač.

Upam, da sem kaj pomagal!

lp,
David

Mi gremo februarja. Po februarju ti lahko povem kaj iz prve roke. Če greš ti prej pa lahko ti meni.
Lp

Koliko stroškov pa si imel z z letalom in spanjem + hrana.

…Je pa zadeva morda cenejša, če stanovanje poiščeš na licu mesta…
V zvezi s tem bi rekla, da si imel srečo in da je več verjetnosti, da temu ni tako. Običajno na postajališčih čakajo taki, ki bi na tvoj račun radi zaslužili provizijo, in ne dejanski sobodajalci. Če greš na ta način iskat sobe, moraš vložiti veliko energije v barantanje in poznavanje jezika je nujno.

Če boš potovala z neuradnimi taksiji, naj te šoferji ne pripeljejo do stanovanja, saj bodo v tem primeru oni od sobodajalcev pobrali provizijo, ki pa jo boš z višjo ceno dejansko plačala ti.

Cena karte s pristojbino je bila cca.150 000. Cenejše nisem moral dobiti, saj sva imela s punco kupljeno karto za Tajsko, vendar sva se kasneje premislila. Air France nama ni želel povrniti denarja (120000), le možnost zamenjave za drugo destinacijo, torej malo sva še doplačala.

Cene sob, ki sva jih midva plačala:
– Havana 25$/sobo/noč
– Varadero (50$/noč dvoposteljna z zajtrkom)
– Santa Clara (17$/sobo, hrana tukaj neverjetno odlična )
– Trinidad (15$ – 18$/sobo – se ne spomnem več najbolje)
– Santiago (18$/noč)
– Baracoa (15$ – 18$/sobo se tudi ne spomnem)
– Vinalles (10$/sobo – za to sobo sva se dogovorila na avtobusni postaji. Ogovorila naju je ženska srednjih let, lastnica tega stanovanja. Bila nama je simpatična in sva rekla, da sprobava, Zelo zadovoljna tudi s hrano) .

Cena hrane za katero se nisva cenkala:
– zajtrk 3$/osebo
– večerja od 6-10$/osebo odvisno od tega ali ješ piščanca ali jastoga. Slednje je malo dražje, vendar mnogo cenejše od cene, ki bi jo plačala tukaj ali v Cro….

Zajtrke se je bolj udeleževala punca. Moj obrok zjutraj je vedno sadje, zatorej sem zajtrkoval na ulicah, točno na tržnicah, kjer je ponudba sadja več kot odlična in seveda mnogo cenejša. V bistvu je bilo, da sem enkrat v Trinidadu naročil zajtrk za oba. Punca si je zažela omleto, saj sem želel sadje. Dobil pa sem eno razrezano banano in 2 koščka manga. Enostavno sem si mislim, da banane lahko jem tudi doma in da grem preverit koliko bi pa dal denarja za celo vrečko sadja in zelenjave. Torej kupil sem celo vrečko v katerem je bil paradižnik, paprika, mango, guava, banane in ananas za katere sem plačal 25 kubanskih pesotov. Je pa res, da sem drugi dan šel do nekam drugam in sem vzel 3 banane, pa je ženska rekla en dolar.

Večerje sva večinoma jedla v hišah, saj se nekako nisem mogel preobjesti jastogov. Jedla sva tudi veliko na ulicah, pa ne zaradi prehranka denarja, namreč zaradi same užitka. Na ulici se dobi sladoled, njihove pizze, sendviče itd… res poceni. Nekajkrat sva jedla tudi v kubanskih restavracijah po njihovih cenah.

Vožnja med drugimi mesti je potekala z turističnimi avtobusi http://www.viazul.cu. 2x sva rentala skuter 25$/dan s polnim tankom.

Zapravila sva cca 250000 – 270000 sit / osebo za 35 dni. Lahko bi jih še več in tudi manj. Kar nekaj denarja sva zapravila v Varaderu, saj je vse dražje, vendar sva pač hotela videt plažo, ampak na konec koncev je bila ta destinacija čisto bedna, saj skoraj tam ni bilo kubancev. Tudi nekaj je šlo za prevoze.

Na denar nisva gledala, vendar se nisva šla fancy zadev, saj sva hotela spoznati kako živijo kubanci, tako, da sva se izogibala množicam turistov.

Najbolje je bilo v Vinalesu in Baracoi, kjer doživiš še kar nekaj pristnih stvari, Trinidad me je fasciniral zaradi salse, Santiago zaradi muske.

lp,
David

zato sem pa napisal “morda” cenejši. Ponavadi se hodi v tiste Case, katere so preverjene in si dobil naslov od koga, ki je tam že bil. To je dobro, ker vnaprej veš ceno. Je pa res, da če ljudje hodijo k enim ta istim, so ponavadi tudi sobe dražje. Kaj pa, če je recimo soba polna? Ja kaj, oni ti priskočijo pomoč in ti poiščejo drugo sobo. In ta soba je ponavadi od kakšnega prijatelja in je cena ista ali dražje. A misliš, da on potem ne vzame provizije?
V bistvu je čisto odvisno od človeka kakšen je in na kakšen način namerava iskati sobo. Menim pa, da ta način ni nič slabši ali manj kakovosten, vendar je včasih razlika v času kdaj dobiš primerno sobo.

Se pa strinjam s trditvijo, da ponavadi na postajališčih ne čakajo sobodajalci. So pa izjeme. V vsakem primeru greš, če se ti seveda da, pogledat in vzameš, če ti je všeč, če ne pa ne. Po drugi strani pa človeka kar na hitro poštekaš kakšen je in na kakšen način ti zadevo ponuja. Ceno ti pa tudi pove na licu mesta. Če se z njo ne strinjaš, poveš svojo, če mu ni všeč, greš drugam… Znanje španščine pa zihr ni nuja, če jo pa znaš, je pa sigurno lažje. Jaz je nisem imel nič, imel s sabo samo “Španski popotnik”. Tam notri je dovolj osnovno sporazumevanje in barantanje. Če znaš cifre, vsaj veš koliko nekaj košta, in se jih naučiš hitro.

lp,
david

Ja tukaj ima pa K_ris čisto prav. To se je meni skoraj zgodilo in tukaj bi mi pa znanje španščine pršlo zelo prav.

Bilo je v Santa Clari in imel sem naslov kamor želim iti, katerega mi je svetovala kolegica. Taksist nas pripelje tam in se nekaj pogovarja z lastnikom. Pojma nisem imel. Jaz vprašam, če imajo frej in kolikšna je cena. Reče, da ima in da je cena mislim, da okoli 20$ (cene so približne saj se res ne morem spomniti koliko je bila dejanska), pa jaz rečem, da se mi zdi veliko in da dam 15$, pa on reče, da ne more in da je 18$. Pol rečem ok. Greva skupaj s punco v bajto, taksist še vedno spodaj pred vrati. Na vrhu naju lastnik, ki je znal čisto malo angleško vpraša, če nama je dal taksist naslov. Pa se reku, da valda, da ne … Potem pa tip čisto popizdi, pa pravi, da mi ni mogel spustiti na 15$ na noč, ker mora plačati provizijo taksistu. Nakar smo šli do taksista, drug drugemu polagali lepe beseda. Nato je taksist popustil in odšel …

Sem pa slišal od določenih popotnikov, da so si sobe rezervirali preje že preko maila ali telefona, tako, da je bila zadeva že vnaprej dogovorjena, no jaz zihr nisem…

lp,
David

David, kolikokrat si pa bil na Kubi?

V mislih sem skoraj vsak dan, v realnosti pa zaenkrat samo enkrat….

Ups, diši po ljubezni 🙂

Res je… Imaš prav… Resnično diši po ljubezni… Jah ene Kuba ni presenetla, druge pa…
Najbolj me je presenetil njihov temperament, njihovo življenje, pa čeprav v večini zelo revno, po drugi strani pa spet zelo bogato, če odvržem recimo tiste ljudi, ki so se zaradi množičnega vstopa turistov podvrgli denarju… Druženje jim pomeni zelo veliko, glasba pa še bolj, kaj šele ples. In to je po mojemu mnenju tisto kar tvoje življenje bogati. Moram reči, da odkar sem se vrnil nazaj, sem spremenil svoje pogled na življenje. Res, da je malo težje, saj živimo v času kapitalizma, vendar vseeno, še več, takoj po prihodu nazaj, sem se vpisal na tečaje salse, katere še zdaj z veseljem in strastjo obiskujem. Takrat pozabim na čas in sem svoboden. Vsi problemi zbežijo, sem le jaz in moja plesalka in kar je še najbolje; po prihodu nazaj, sem končno našel eno rekreacijo tukaj, ki me veseli, osrečuje in polni mojo dušo. Lahko samo rečem: “Hasta La Victoria Siempre!”

David