Kriteriji za postati ljubica/ljubček

skratka se samo “onegaviti” s kom/katero, ki je sicer v “zvezi” (karkoli že beseda “zveza” pomeni).

Gre za
– osebni stil življenja (prala, peglala, krpala, kuhala … / menjal žarnice, nosil vrečke, čakal pred trgovino s cunjami …) pa že ne bom

– bolj “svobodno / neodvisno” življenje

– zadošča imeti samo kratke, intenzivne stike

…

– pa tam do 30 let
– bit v življenju nesrečen ali nikoli zadosti zadovoljen
– bit neuspešen v gradnji trdnega odnosa (zguba?)
– bit premalo samozavesten
– bit na tak ali drugačen način osiromašen v življenju in kot tak nezmožen drugačnega razmišljanja oz. razmišljanja na sploh
– nepoznati prave ljudi
– bit domišljav, nepriljubljen, necenjen ipd.

Lahko jih imaš krepko preko 30, nesrečna nisem, neuspešna pri gradnji resne veze – to drži, zguba nikakor nisem (varajo moški z ženskami, ki so boljše od žena), na enih področjih zelo samozavestna, na drugih premalo, nisem domišljava, cenjena sem (sploh v službi).
V bistvu nočem resne veze, ker bi me omejevala, zato imam raje enega za po potrebi.

Joj, It, ti si pa verjetno prevarana ženska ali pa je kdo od tvojih staršev na veliko varal, ker si pri naštevanju kriterijev tako nastrojena, kot ena nevtralna ženska ni sposobna nikoli biti, naj bo še tako zadrta.

NM, ne razumem čisto točno, te dejansko zanimajo kriteriji ali okoliščine oziroma razlogi?

Zakaj si pa ti sedaj tako nastrojena proti njej? :))

Zakaj si pa ti sedaj tako nastrojena proti njej? :))[/quote]

Nisem ljubica, če slučajno namiguješ na to.

Ne, ne, nič ne namigujem. Samo vprašam, ker si si dovolila dregniti v njeno osebnost, sem mislil, da boš tudi sama povedala še zase, zakaj si se tako nastrojila. Zdi se mi lažje in bolj spoštljivo, če človeka vprašamo, kot pa da ga kar obsodimo. :))

ja ☺

ja ☺[/quote]Obetroje ga zanima….. :))

Zakaj si pa ti sedaj tako nastrojena proti njej? :))[/quote]

Nisem ljubica, če slučajno namiguješ na to.[/quote]
Mogoče zagovarjaš takšen odnos, kjer si ljubica ?

Nisem ljubica, če slučajno namiguješ na to.[/quote]
Mogoče zagovarjaš takšen odnos, kjer si ljubica ?[/quote]

Aaaaaa, skico prosim.

Nisem (pre)varana, vsaj da bi vedela, ne. Sama nisem nikoli varala. Nobeden od mojih staršev ni nikoli varal, vsaj da bi vedela ne.

Nisem nastrojena, samo razmišljala sem, kaj bi lahko bili razloga za varanje.

Sem zadrta? Hm… vsaj kar se tiče varanja verjetno res.

NE BI ŽELELA BIT (PRE)VARANA.

Sem razmišljala, zakaj je varanje tako boleče. Ker boleče je. Ne gre samo za ljubezen, gre za več. Veliko več. Gre za spoštovanje, če že do žene/moža, pa vsekakor do živega bitja, torej spoštovanje, ki se z (pre)varanjem nekako izniči. Gre za zaupanje, ki ga (pre)varanje raztrga na koščke in v blato potepta. Gre za nemoč (pre)varanega. Pa verjetno še veliko več.

Kako bi se pa ti počutila, če bi bila (pre)varana?

Res? Zakaj pa potem varajo? Zakaj enostavno ne pustijo svojih žena, se ločijo, odidejo…, zakaj varanje, če je ljubica toliko boljša? Ali ne težimo vsi k boljšemu življenju? Če je biti z ljubico toliko boljše, zakaj je potrebno varanje?

To razumem in ni sporno. Sprašujem se samo, zakaj mora biti poročen moški…

Tega, kdo ali kaj je koliko vara, pa ti, it, ne moreš vedeti. Tebi so lahko znana samo varanja, ki so prišla na dan, večina varanj ne pride na dan.

za zvestega velja tisti, o čigar kurbariji nihče nič ne ve hehehee..

Res.
Ne morem vedet ali trdit s 100%. Ampak zaupam možu. Ups, “možu”. In po spominih, ki jih imam na otroštvo, zaupam tudi svojemu občutku, da se moja starša nista varala.

Zdaj pa, če želiš, me lahko označiš tudi za naivno ali neumno, da verjamem in zaupam.

MKOW ☺☺☺

Kot ljubica naj povem, da jaz njega ne bi hotela za resno vezo. Z njim sem, ker ternutno nimam koga drugega. V resni vezi pa ne bi bila z njim.

To pa se sliši … žalostno. Bit z nekom samo zato, ker nimaš nič boljšega. Kot da se “moraš” zadovoljit z nekim približkom, nadomestkom…

Zakaj je pa on s tabo? Zakaj si tako boljša od njegove žene?

Ni žalostno, ampak je zelo veselo.
Ženske, možje vas varajo, ker niso zadovoljni z vami, če bi bili zadovoljni, vas ne bi varali.
Možje, sploh copatek, tudi vas pogosto ženske varajo iz izstega razloga kot vi njih.

To pa se sliši … žalostno. Bit z nekom samo zato, ker nimaš nič boljšega. Kot da se “moraš” zadovoljit z nekim približkom, nadomestkom…

Zakaj je pa on s tabo? Zakaj si tako boljša od njegove žene?[/quote]
Kaj in zakaj naj bi bilo žalostno??
konec koncev so npr. vsi hobiji takšni, da jih človek dela zaradi sebe … si ne zamišljam, da bi šel s partnerko npr. na rekreativno košarko, pijandurjenje, noč taroka — ali pa da zaradi “nje” nebi šel na npr. moto zbor, nebi bil funkcionar vaškega kluba ☺
Pač nis(m)o vsi maloposestni odvisniki od “moje/ga” ☺

Nisem (pre)varana, vsaj da bi vedela, ne. Sama nisem nikoli varala. Nobeden od mojih staršev ni nikoli varal, vsaj da bi vedela ne.

Nisem nastrojena, samo razmišljala sem, kaj bi lahko bili razloga za varanje.

Sem zadrta? Hm… vsaj kar se tiče varanja verjetno res.

NE BI ŽELELA BIT (PRE)VARANA.

Sem razmišljala, zakaj je varanje tako boleče. Ker boleče je. Ne gre samo za ljubezen, gre za več. Veliko več. Gre za spoštovanje, če že do žene/moža, pa vsekakor do živega bitja, torej spoštovanje, ki se z (pre)varanjem nekako izniči. Gre za zaupanje, ki ga (pre)varanje raztrga na koščke in v blato potepta. Gre za nemoč (pre)varanega. Pa verjetno še veliko več.

Kako bi se pa ti počutila, če bi bila (pre)varana?[/quote]

Oh, vprašanje bi morala postaviti drugače: kako sem se počutila.
Vsekakor ne tako nastrojena do ljubice. Kolikor sem slišala, je čisto v redu ženska.

Imela sem obdobje, ko sem dejansko razmišljala, da bi bilo še najlažje biti ljubica. Ampak kar sem spoznala vezanih tipov, ki so iskali ljubico, so bili pravzaprav zelo negodni in brez pravega občutka za ženske. To pa meni ni všeč. Mi je bilo hitro jasno, zakaj doma ne dobijo tistega, kar rabijo. Da bi bila pa samo ljubica slabemu ljubimcu, to pa ne bi, hvala.
Tudi če gre samo za seks, je to treba početi z občutkom.

Res je, da ne more vedet, koliko je bilo varanja. Ampak, če It ne ve, da je bila prevarana, potem se ne bo vedla oziroma razmišljala, kot da je bila. Nekdo ne rabi bit prevaran, da bi poznal bolečino ali pa razočaranje le tega, če bi do tega prišlo. In tak, ki to bolečino spoštuje, tudi drugemu tega ne bo storil, ampak bo težavo/odnos rešil drugače.

To je res, da varajo, ker niso zadovoljni. Ampak potem se moraš vprašat, kakšen je ta človek, ki ima doma družino in jo takole okrog prinaša. In potem na koncu se vprašaš še, kdo sem jaz (ti v tem primeru), da se tako dobro počuti(š)m ob tako “poštenem” človeku.