KOPIRAM JEZUSOVE BESEDE O PREHRANI

Goldfish, vedno ne moreš zaupati v svoje občutke, saj pogosto sklepamo na podlagi preteklih slabih izkušenj in dobimo slabe občutke ob nekom, ki nam ne želi nič žalega. Če bi torej vedno zaupali le sebi, bi ostali sami (pač odvisno od naše preteklosti, ampak večinoma imamo vsi precej “slabih” izkušenj). Enako je z vsemi ostalimi prepričanji, v katere trenutno verjamemo. Lahko sicer nečemu slediš, ampak ne vem, če je dobro kar slepo sledit, brez oprezanja in dopuščanja, da obstaja še kaj več.

Tisti moj odgovor se je nanašal izključno na tekst Luka Kajtna, v smislu, da je zame osebno neprepričljiv, če dvomi že med samim pisanjem.

Marko, saj občutki so rezultat vseh naših preteklih doživljanj.

Saj vem. Ampak, to nič ne spremeni. Saj je napisal, da to čuti, ne ve pa, če ima prav, kar pomeni, da ne ve, če je to absolutna resnica, pač pa je le njegova. In nič drugače ni pri nobenem od nas, razen, če kdo pozna absolutno resnico. Morda. Tako sem ga jaz razumel.

Saj vem. Ampak, to nič ne spremeni. Saj je napisal, da to čuti, ne ve pa, če ima prav, kar pomeni, da ne ve, če je to absolutna resnica, pač pa je le njegova. In nič drugače ni pri nobenem od nas, razen, če kdo pozna absolutno resnico. Morda. Tako sem ga jaz razumel.[/quote]

Saj tako je lahko pri vsaki stvari. Samo včasih je treba verjeti v to, kar govoriš in delaš. Ne moreš se vsako minuto spraševati, ali sta srce in razum usklajena. So trenutki, ko si rečeš, da je to to in ne prežvekuješ več eno in isto stvar:).

Recimo, ko imaš na mizi pohan zrezek in si lačen, takrat si rečeš “to je to” in potem prežvekuješ, kljub temu, da si prepričan, da ga želiš. 😉

Ne razumem:). Recimo takole…imaš rad pohan zrezek, to je tvoja resnica, tako čutiš in se ne poglabljaš več v banalnost primera:).To je bil res tak enostaven in šolski primer. Življenje je bolj resno:).

Mene nisi prepričal, ker s temi klicaji kričiš! In zakaj si napisal: “ne rečem, da imam prav!? Če stojiš za temi besedami, potem stoj z obema nogama, ne cincaj, ne dvomi, zaupaj svojim občutkom in temu tudi sledi.

Življenje je popolno v tistem trenutku, ko se zaveš, da je smisel v nepopolnosti. Ker drugače bi imeli nebesa na zemlji, to nas pa še čaka drugje, a ne?:)[/quote]
Ali pa takrat, ko ugotoviš, da smisel celotnega sveta nisi ti in da svet ni slab, nepopolen ali kaj podobnega, ker ti je danes nekdo stopil na nogo. Svet ni bil zamišljen zate, ampak vseeno lahko v njem uživaš.

Razen če verjameš v boga-potem je bilo celotno vesolje ustvarjeno samo zato da bomo ljudje srečni. Mogoče bi moral kdaj kaj prebrati tudi z glavo, ne samo s srcem :P.

Hočem samo reči, da je iz teksta razvidno, da to ni Božja beseda, ampak poskus enega vegana, da bi spreobrnil še koga, da ne bi jedel živali.

Jezus ni uporabljal v nobenih prilikah raznih angelov z imeni človeških potreb (angel apetita, spanja, poželenja, plodnosti… – to vse bolj spominja na grške bogove (bog morja, sonca, blablabla…).

To ni Božja beseda po mojem skromnem mnenju.

Zapiske ima pa samo Vatikan in Dunaj (kako pa to ve pisec tega in verjetno bi mu jih kar dali, če bi bilo to res…), hahaha, in slučajno jih je nekdo izvohal še za na ta forum, hahaha.

Ne izkoriščajte Božje besede.

Bog mu je povedal v spanju. Če se je lahko prikazal polovico osebam iz Bibilije, zakaj se njemu ne bi mogel?

Popolnoma prav je povedal, a ljudje šele 2000 let po njegovi smrti spoznavamo, kaj je najboljše za nas.

https://www.google.com/url?sa=t&source=web&rct=j&url=https://m.youtube.com/watch%3Fv%3DMaex3jW0Yw8&ved=2ahUKEwi_zfyk7ZngAhWCpYsKHdgBDEMQwqsBMAB6BAgJEAU&usg=AOvVaw32wijHMQ0dhaJXUobohKv5

Res je, da je bil Jezus veganec in je učil, da se ne ubija drugih živih bitij. In učil je, da se zelenjava uživa surova, ker le tako je “živa” oz. koristna.
Farji so pa njegove zapise priredili sebi, da so se lahko javno nažirali mesa.

A ko je delil ribe so to bile najbrž veganske ribe…

Res je, da je bil Jezus veganec

Jp, ravno tako kot Ata Smrk in Pujsa Pepa. Vsi so fiktivne osebe, ki v realnosti niso nikoli obstajale. A ni čas, da odrastete in nehate verjeti v pravljice?