Konec zveze
Ojla!
danes sva s fantom prenehala dvoletno zvezo, ki je sicer tekla čist lepo skor brez prepirov, narazen pa sva šla zato, ker mava tolk različnih interesov, da je skupnih zelo malo in bi morala kompromise sklepati vsak dan, skor za vse stvari.
Odločila sva se, da bova ostala prjatla.
Zanima me, kakšne so vaše izkušnje s tem, da ostaneš kolega in kakšen nasvet mi lahko daste, da se ne bom grozno sekirala, ker me že zdej zvija v želodcu in mi nonstop teče iz oči.
Lp
Ljubezen se lahko razvije iz prijateljstva…obratna pot je veliko težja; če ne celo nemogoča…
Prezivela bos!
Sicer ne vem koliko si stara (sklepam da si med mlajšimi, cca 19 let). Partnerstvo je sprejemanje različnosti partnerja in vsakodnevno sklepanje kompromisov…zal zivljenje ni podobno soap nadaljevankam…zal ali pa na sreco-kakor za koga:)
lahko noc
No, jaz imam med svojimi prijatelji tudi bivšega fanta. Razlika med nami je edino ta, da jaz njega nikoli nisem ljubila kot fanta. To je on skozi celo vezo vedel, pa je vseeno hotel. Ko je bilo konec, je bilo malo nerodno – ista družba.
Sedaj pa se večkrat dobimo na pijači (jaz sem že poročena, on pa ima resno punco, tudi živita skupaj), pridemo eni k drugim na obisk. skratka, da se normalno zaživeti.
Je pa res, da s fantom, ki sem ga oboževala, bila res zaljubljena vanj do konca in naprej, nimam več stikov. Zvezo je končal on, takrat sem se tudi pobirala skoraj celo leto. Vsakega sem primerjala z njim (tudi mojega zdajšnjega moža), v vsakemu iskala del njega. Z njem nisem bila več sposobna normalno komunicirati, ker je bilo v meni še preveč ljubezni, preveč bolečine. No, to prijateljstvo ni šlo naprej. OK, saj se sem in tja strečava, pa se pozdraviva, morda celo kakšno rečeva. Ni pa mi do tega, da bi šli npr. na pijačo. Ljubezni več ni, to ne. Je pa en ogromen prepad med nama. Čudno se počutim ob njem…
Ja, zelo normalno. Če se še tako trudiš za zvezo, če dva nista za skupaj, pač nista. Če sta začela še zelo mlada (npr. sredi srednje šole ali pa tudi sredi študija), se znajo življenjske želje, potrebe in s tem poti tudi ločiti. Pa niti ni treba, da gre kaj NAROBE.
Da bosta ostala prijatelja kot prava prijatelja, pa verjetno ne bo šlo. Mogoče si to zdaj oba govorita, celo iskreno želita, ampak ko se poti ločijo, se ločijo (izkušnje). To je normalno.
In še nekaj je povsem normalno: kmalu se bosta oba spominjala samo še lepih stvari iz vajinega razmerja, kar pa je tudi nekaj, ane. Bolje kot da bi se čez deset let žrla, ker ne bi več našla poti iz nenehnih nasprotij.
Prav lep pozdrav in z veliko lepih misli naprej, N:))
Hvala vam vsem za tako dobre nasvete, so mi zelo prav prišli.
Problem je v tem, da sem ponavad jaz končala zveze, ker je tip prej al slej naredil kakšno traparijo, ki je nisem mogla prezrez al pa oprostit in je blo hudo, ampak sem si rekla, da ni blo vredno.
Zdaj se mava pa ful rada in kr nekaj nama ne štima in veve, da tko ne bo šlo naprej.
Bomo probal preživt, ne bo lahko, ampak treba je it naprej.
Lp
Draga Lubčy!
Mislim, da si se malo zafecljala, a ne? Ni ti čisto jasno kaj je veza in kaj prijateljstvo, vse ti je šlo na živce, zdaj pa jokaš.
Hja kaj bi pa rada? Da ga morda ne trpinčiš ti s svojim gnjavljenjem kako hodi, in kake kretnje ima(???). Zdaj ko sta končala pa ti manjka pozornosti?
Ne zameri, toda zagotovo še nisi zrela za resno vezo. Pusti pa fantu dihat. Ne obešaj se mu okrog vratu kot KAO prijateljica. Če ti nisi za zvezo, naj gre. Prijateljstvo z bivšim je teoretično možno samo na zreli ravni in še to je lahko samo ohlapno prijateljstvo in ne ono v smislu “moj najboljš prjatl”.
Če pa ga boš nase vezala z nenehno prisotnostjo, pa solzami in podobnim, pa lahko zapadeš v tisto vrsto žensk, ki mučijo moške in še kako čisto “fejst” punco.
Forum je zaprt za komentiranje.