Komunikacijska orozja

Nisem pristaš nobene skrajnosti. V tvojih opredelitvah se ne vidim.

1. Kako si razlagaš samoupravno izmenjavanje stališč? Samostojno, avtonomno?:) Ja no, saj bistvo stališča je, da ga imaš in ga znaš razložiti v dialogu:).
2. Jok kot način izsiljevanja je skrajno otročji. To sem že prerasla in ga sploh ne vidim v funkciji orožja. Morda se pa najde v kombinaciji s določenim tipom moškega:).
3. Preklinjanje je slaba obramba. Zakaj bi dopuščal, prenašal, poslušal preklinjanje? Se umakneš in pokažeš, da ne obravnavaš takšnega obnašanja.
4. Molk je res hudič, ker se ne premakneš iz točke. Ampak pri vsaki stvari sta vsaj dva udeleženca, a ne:).

Če pri ženskah vidiš samo slabe plati, potem boš to razočaranje doživljal še naprej (kot magnet).

Mojega stavka nisi razumel, no ja nič ne de.

Malce spremeni izhodisce v koordinatnem sistemu 🙂 Pa saj ste zenske super. Imate svoje muhe -celo moski jih imamo 🙂 No nekako se ne razumemo. Kar naprej poslusam: slabo beres. V glavi pa se vrti odgovor: to sploh ni bila moja trditev. In zaradi teh tezav pride do uporabe in zlorabe raznoraznih “orozij”.
Pa spet prebiram zelje: normalni moski. Kaj za hudica je to 🙂 Pa ispljunem (vprasam) pa dobim odgovore ki me sokirajo. Le kje jih iscete 🙂
Slabe plati imamo vsi. Vseskozi trdim ideali so ideali dokler jih ne dodobra spoznamo. Zato pa puncka pri 15, dekle pri 20 in zenska pri 30 drugace ocenjujejo in vrednotijo odnose (to velja tudi za m). In na tem forumu razpravljamo o tem. So pa razlike. Nekateri tekmujejo v vsecnosti 🙂 Drugi osvajajo, tretji pa se zabavamo in raziskujemo 🙂

Nisi je razumel, lahko sicer ona drugam postavi koordinate, samo dvomim, da bo več uspeha…

sicer neodvisno od tega imaš prav, ženske so bolj strupene manipulatorke, moški po definici manipulatorji sploh niste, ker vse počnete bolj premočrtno, ciljno naravnano, v bistvu preprosto. In prav je to. Sama osebno iz svoje primarne družine in iz edine zveze, ki sem jo imela, ugotavljam da so mi ta sredstva bolj kot ne tuja.
Blizu mi je 4. ženska točka, ki pa sploh ni toliko ženska, podedovala sem jo po očetu– ko ni možno nič več reči… najino edino orožje sicer were only words.. and words were all we had to take each others hearts away…

Saj življenje nas samo pripelje do tega, kaj je smiselno in kaj ne. Trmoglavljenje za vsako ceno ter manipuliranje s čustvi drugih je močno orožje, ampak pripelje do osamljenosti, izoliranosti. Slabo se vrača s slabim.

Kadar je prisoten molk moraš biti pozoren na druge signale, obnašanje, ni vse v besedah – niti takrat niso, ko ni tihe maše v igri.

Kadar je prisoten molk moraš biti pozoren na druge signale, obnašanje, ni vse v besedah – niti takrat niso, ko ni tihe maše v igri.[/quote]No ja, tiha maša mi je, pacifistična, kot sem ccccc vedno bila bližja kot jezikova župa. Nekaj je pa zgodnja vzgoja in lastni genetski material.. pozno sem spregovorila… in zarečenega kruha so mi moji starši svojega lastnega, tudi bolj malo dali. Tu sem večna hvaležnica, se trudim..

Tiha maša lahko pripelje še do večjega izbruha, ker se jeza nekje kopiči.

Če gre res za kopičenje jeze in nečesa drugega, ko človek ki je tiho ne ve kaj bi povedal ali pa si ne upa, morda niti noče prvi spregovoriti zaradi ponosa 🙂

Tiha maša je lahko zavestno orodje za maščevanje. Zanalašč ignoriraš druge in hodiš kot pav. No, vsaj tako misliš. V bistvu je to odraz strahopetnosti in nesposobnost se soočati z izzivi, svojimi strahovi itd.

Je je…močno orožje.. saj nič ne rečem cccc

Če nič ne rečeš, se distanciraš od problemov. Ampak to je navidezno, ne moreš cel lajf bežati. To zahteva veliko več energije kot če se soočaš:).

To je značilno predvsem za moške, saj je znano, da se zapremo v svojo votlino, če se počutimo prizadeti. To še ne pomeni, da se moški ne sooča s težavami ali pa beži, ampak le, da želi v miru razmisliti o situaciji v kateri se je znašel.

Res pa je ,da veliko moških ne zna izraziti svojih občutkov. Jih ne zna ubesedtiti, še posebej, če se ne poglabljajo vase. Počutijo se zmedeni in ker ne znajo povedati, raje potlačijo ali bežijo v alkohol……

Jaz uporabljam samo orožje št. 1.

Lepo da nekdo prizna. Sicer pa se ravno ta tocka najbolj izvaja v tem in podobnih forumih.
Zenski signali? To pa je verjetno za debelo bukvo.

Hm, mene ravno to moti pri moških, ker se oddaljite in zaprete vase. Potem (vsaj jaz sem taka) ugibamo, kaj je narobe, ali smo kaj preveč rekle, slabega naredile, ali nas je kdo opravljal, kdo nam je kaj zameril in njemu povedal. Potem imamo v glavi vse možne scenarije, tudi to, da mu je že kakšna druga ženska všeč ali da se je s kakšno zapletel. :))

Hm, mene ravno to moti pri moških, ker se oddaljite in zaprete vase. Potem (vsaj jaz sem taka) ugibamo, kaj je narobe, ali smo kaj preveč rekle, slabega naredile, ali nas je kdo opravljal, kdo nam je kaj zameril in njemu povedal. Potem imamo v glavi vse možne scenarije, tudi to, da mu je že kakšna druga ženska všeč ali da se je s kakšno zapletel. :))[/quote]
Vem. 🙂
Nisi edina, ki tako razmišlja. 🙂
Saj si molk razlagate kot kaznovanje in kuhanje zamere. Najbolje je tisti čas moškega pustiti pri miru, da v sebi razdela čustva in se umiri.
Ženske pa s pretiravanjem in ustvarjanjem raznih scenarijev s katastrofalnimi posledicami, ne potencirate problema.

Saj molk ni značilen (ravno) za moške. Pogosto tudi za ženske. Molči ponavadi tisti, ki mu je težko govoriti o svojih trenutnih občutjih.

Marko, ženska praviloma molči takrat, ko kuha mulo. Ni naravno za žensko, da molči. :)))

Marko, ženska praviloma molči takrat, ko kuha mulo. Ni naravno za žensko, da molči. :)))[/quote]

Jaz bi se pa bolj strinjala z Markotom. Ja, veliko bolj bi se strinjala z Markotom.

Marko, ženska praviloma molči takrat, ko kuha mulo. Ni naravno za žensko, da molči. :)))[/quote]
Saj Antilopa ima tudi prav. Človek, ki ne govori o svojih občutkih, kuha mulo. Podobno kot otrok, ki je užaljen.

Najprej definiraj kaj so to občutki, če se to sploh da.

Najprej definiraj kaj so to občutki, če se to sploh da.[/quote]
Občutek je opis resnice, ki jo v tistem trenutku vidimo ali čutimo o sebi ali pa o osebi, ki je v določenem trenutku z nami, drugače povedano opis sveta, kot ga vidimo v nekem trenutku. Na primer, nekdo se počuti užaljeno, ker ima občutek, da je drugi z njim nesramen, nevljuden. Če je to nekdo, ki ga imamo radi, nas ta občutek prestraši, saj za odnos ne bi bilo dobro, da je ta oseba z nami nesramna. Občutek pa še ne pomeni, da v nekem trenutku vidimo stvari dejansko tako kot so, da vidimo resnico. Zato je potrebno o njih spregovoriti, da damo drugemu možnost, da nam pojasni svoje vedenje, pomen besed, da se pomirimo. Če osebi dovolj zaupamo in če nam pred lastnimi občutki ni nerodno, lahko to storimo. Včasih pa nam je preveč nerodno ali pa strah o tem govorit (verjetno kakšna slaba izkušnja), zato raje molčimo in počakamo, da se občutki malo pomirijo in na situacijo pogledamo še z druge strani. To pa ni vedno dobro, ker si lahko stvari narobe razlagamo, kar je lahko krivično do drugega. Če si jih narobe razlagamo, lahko pride do zamere, te pa ne prinašajo nič pozitivnega v bodoče, saj v človeku prebujajo željo po “maščevanju”.

En primer. Verjamem, da znaš zadosti angleško, da boš razumel.

Recimo po zgornji definiciji je govoriti o občutkih bolj “otročje” kot, če ne govorimo o občutkih ampak o konkretnih zadevah.