koliko uporabljajo vaši 10 letniki telefon in drugo tehnologijo

mislim dnevno, in pa  razne tablice, računalnik, PS itd..Imajo telefon cel dan na voljo, ali jim ga vzamete?

Imam 10 in 12 letnika. Nimata telefona, tablico imamo za podlogo lončnice, lap topa v predalu omare in se aktivirata le ko imajo to bedno šolo online. Nobene potrebe za virtualo, če je reala dobra. To je pa pri otrocih seveda pretežno na starših. Jih zanimirat, se zanje potruditi itd. Življenje je treba živeti in ne pred ekrani ždeti.

10 letnik ima telefon, igra vsako minuto, ko ga ne opazujem.. Ima laptop na mizi, ki ga lahko igra vsak drug dan, je pa takrat za racunalnikom 4 ure skupej oziroma cel popoldan. Vem, prevec, prihaja omejitev.

Kaj pa naj bi desetletnik počel s telefonom?

Čez teden ponavadi 30 min screen time – sam si izbere kaj bo.

Čez vikend 60 min.

Igrice igra?

preveč, najbolj me moti, ko se dobijo sošolci in skupaj preko računalnika igrajo po več ur skupaj.Telefona mu jaz ne vzamem, ampak potem itak na skrivaj igra v svoji sobi, mislim, da mu ga bom vzela čez teden.

In se ne pritožujeta?

So imeli, zdaj so že malenkost večji. Uporabljajo ga največ za Youtube, Tik tok, Vibre, Discord, občasno tudi za šolo in igrice.

Prenosnik oz.računalnik uporabljajo za šolo na daljavo, občasno tudi za domače naloge (e učilnica) ta velik občasno tudi programira, med vikendom pa igrajo igrice.

7, 9, 10, med tednom nič. Med tednom je šola in šolske obveznosti in ni časa za igrice, telefon, med vikendom pa čist odvisno, kakšno je vreme, če gremo na izlet, morje, smučat pol seveda ni nič elektronike, če dobimo obiske pustimo otrokom, da igrajo igrice, ne gladamo na uro.

Ne, ju ne zanima. Kar ne poznaš ali nisi imel težko pogrešaš posebno, če tvoj čas je osmislen. Nekaj se še igrata, nekaj tudi ročno ustvarjata, tudi delo doma je del obveznosti življenja v skupnosti, bereta, skupaj si zvečer pogledamo kak tuj Masterchef, se rekreiramo na svežem zraku, tudi učiti se je potrebno pa gre dan še prehitro mimo.

Ne morem verjeti, kako ste nekateri starši pri vsej današnji tehnologiji, ki je na nek način postala del vsakdana tako zadrgnjeni.

Moji nisem omejevala nič, pri 10ih je imela že telefon in je danes povsem normalna 16 letnica. Preko telefona in kompa se je naučila marsikaj predvsem pa angleškega jezika. Ni vse v naparavah, ki jih tako omejujete, veliko je v sami vzgoji, ki pa ji marsikateri niste kos.

Potem pa jamrate, kako ni služb. Seveda jih ni, če se pri 30tih človek prvič sreča s telefonom in računalnikom in nima pojma kaj z njima početi.

Mi pustimo minmalno. Mi je vrglo dekl ven, ko smo šli na izlet in je bolo 90% jamranja da kaj morajo tu lazit zajda hočejo domov pa na gsm.

“POPOLNOMA NIČ”,

potem je pa vse vredu. Tako kot mira biti. Motijo me le starši, ki take stvari uveljavlajo s psihičnim nasiljem in samovoljo in ne upoštevajo, da je otrok individualno bitje s svojimi željami.

Ampak najbolj pa preziram starše, ki otrokom prepovejo vse te stvari a jim v zameno nimajo nič ponuditi ali pa jim vsiljujejo stvari, ki so njim všeč. Naprimer mojima so bile všeč gore meni pa ne, saj sem oboževal obmorska mesta in mesteca. Naprimer če bi moja meni vzela televizijo in mi v zameno ponujala izlete v gore bi to bilo nasilje.

Vidva pa sta znala njun čas osmisliti. In sta to očitno opravila uspešno in pravilno. Pozitivno je, da rada bereta. Upam, da tisto po televizija rada gledata, oziroma, da jima dopuščata možnost izbire.

Če bi imel otroke, bi sam ravnal enako in bi navadil otroke živeti brez tega. Bi pa vključeval televizijo v vzgojo. In to zato ker imam veliko znanja na tem področju in bi jima znal poiskati filme in risanke (vrjetno na internetu saj je današna televizija sranje), ki bi znali vspodbujati njihovo domišlijo. Saj dober film zna biti več kot knjiga. Dober film zna biti literatura-poezija, slika-fotografija, glasba vse združeno v enem. Sicer pa je televizija danes katastrofa, risanke na RTV se ne zmorejo primerjati s tistimi iz našega otroštva, ki so bile veliko kompleksnejše.

Telefon ima pri sebi, igra cez dan tu in tam, najbolj na skrivaj. Laptop smo kupili zaradi sole na daljavo, zdaj pa igra samo igrice. Mi je zal. Star je 10.

Moja sta še mlajšia, 6 in 9 let, ampak jima risank in igric nikoli nismo omejevali, zato to zanju ni nekaj, česar bi si želela. Včasih gledata risanke neomejeno, ampak se itak po določenem času že naveličata in ju potem nekaj časa sploh ne zanimajo več. Enako je z igricami.

So jima pa vedno bolj zanimivi programi, kot so Word ali Slikar, kjer pišeta, rišeta, preizkušata funkcije, se igrata, da sta v službi.

Svojega telefona in računalnika še nimata, jima je pa vsa tehnologija vedno prosto dostopna. Prav pride predvsem takrat, ko sta bolna, utrujena, ko morava starša kaj narediti, urediti itd. Tako da za njiju predstavlja nek izhod v sili za takrat, ko ne moreš početi kaj drugega ali ko se nihče nima časa igrati s tabo.

Dodajam še to, da ju ob tem učimo predvsem varne uporabe interneta:na kaj se klika in na kaj ne, kaj lahko klikneš sam in kdaj je treba poklicati starša, kako ugasneš reklamo, kdaj nekam vpišeš svoje ime, starost in ostale podatke in kdaj ne, kaj narediš, če naletiš za otroke neprimerno vsebino itd.