Koliko sveta ste že videli?

Premalo: v Italiji (OK, poleg Trsta, Gorice ipd.) Benetke, Firence, Piso, Sardinijo in Kalabrijo, v Avstriji Dunaj in malo slovenske Koroške, malce hrvaške obale, v Bosni Mostar, Črno goro, v Nemčiji samo Berlin, v Franciji Pariz, Nico, Cannes, Nimes in Carcasonne, v Španiji Pamplono, nato London, Tunizijo, v Grčiji Lefkado, Kefalonijo, Itako, Krf, Paxos, Antipaxos, Zakintos in Meteoro.

Uf, še veliko dela nas čaka!

Italijo sem prepotovala praktično celo, potem še velik del Evrope, manjka mi Škotska ter Skandinavija. V Južni Ameriki sem bila v Brazilji, Argentini ter Čilu. V Afriki sem bila v Tuniziji, Egiptu, Alžiriji in Maroku. V Aziji sem bila samo v Laosu in Vietnamu, potem sem bila še v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Kje je bilo najlepše? Zelo težko reči, ker vsak kraj je lep po svoje. Mogoče Nova Zelandija pa Egipt. V Italijo pa sem itak zaljubljena (Sardinija je raj na svetu!). Kje pa mi je bilo najmanj všeč? V Braziliji, ker so nas že prvi dan oropali (samo zaradi tega, ostalo je bilo super).

Sem pa vsa ta potovanja šla v lastni režiji s fantom.

Zame je pravo potovanje v glavi. Velika večina turistov in kvazi poptnikov zganja itak navaden snobizem in preseravanje. In ne, nisem favš, samo tako jaz stvar vidim, redko kateri popotnik je pristen, ostali pa glavno, da se kažejo naokoli, napišejo 72 kartic vsem 72im najboljšim priajteljem, vidijo 6 enih spomenikov in nešteto revežov s toplimi očmi, da bi se jim v glavi kaj premaknilo pa lahko samo sanjamo….glavno, da oni potem kuhajo tajsko hrano.

Evropa cela od Nordkappa do Caba da Roce in do Rusije.
Maroko, Turčija, Združeni arabski emirati, Oman, Saudova Arabija, Singapur, Avstralija, Nova Zelandija.
ZDA me ne mikajo, Afrika je predraga, Arabcev dragi ne mara, daljni vzhod me tudi ne mika, na Djerbi in Mauritiusu pa itak mrgoli Slovencev, zato iz principa ne grem tja.
Zgleda da se bom kar vrnila v Avstralijo: ni tropskih bolezni, prebavnih motenj, je civilizacija, vendar še vedno obilica eksotike.

Nekaj pa ze!
Organizirano Tunizijo, Andoro in S del Spanije, v lastni reziji pa Avstralijo, Bolivijo, Nepal in Kalifornijo.
Pa nekaj Evrope: Avstrija, Bavarska, Poljska, Anglija, Italija, verjetno se kaj.

In res je: ko dozivis “nezahodnjasko”drzavo, znas ceniti stvari ki so res pomembne: zdravje, tekoca voda, pitna voda, streha nad glavo in ljubljena oseba ob tebi.

Nekaj Evrope, Florida, tri leta v Londonu, leto v Bukaresti, leto in pol v Amsterdamu, 6 let v Melbournu. Pa mi je se vedno London najbolj pri srcu.

Hrvaška, Italija, Avstrija, Madžarska, Črna Gora, Tunizija, Bolgarija, Egipt, Belgija, Luxemburg, Češka, Irska, Turčija!

Jaz sem bila za sto jurčkov en mesec v Grčiji. Resda v predsezoni (maj) in ne v hotelih, temveč v penzionih z zajtrkom ali samo sobi. Enkraten mesec! Neverjetna doživetja, poznanstva, skakanje z otoka na otok, dogodivščine, žuranje … Zame je nizkocenovno potovanje definitivno boljše od ‘all inclusive’. Ruzak na rame, pa gremo. Je bistveno več svobode in spontanosti. Je pa res, da se zdaj, ko imam otroke, tega ne bi več šla. Sem postala preveč komot.

Aja, za podoben znesek, v bistvu, če prav pomislim, še bistveno manjši, sem bila tudi en mesec v Angliji in na Škotskem. Je treba odmislit luksuz, se odpret, pa ti ljudje kar sami ponujajo prenočišče. Tudi v Londonu. Ne moreš verjet.