koga ne bi želeli za partnerja
Kaj so ti pa zaposleni v farmaciji nardili?
[/quote]
Glede na to, da se določeni ljudje čez leta partnerja naveličajo, ne bi želela biti med tistimi tečnimi, da bi me en takšen za vedno utišal s kakšnim zdravilom. Ne rečem, da ne bi komu drugemu tudi prišla na misel takšna ideja, samo zdravniki in zaposleni v farmaciji imajo večje možnosti/dostop kot ostali.
Bankirja ali zavarovalničarja na vodilnih mestih ( same prodane duše z lepljivimi prsti, ponavadi hudi megalomanisti, socio in psihopati, egocentriki), politika, nogometaša ( slednji večinoma niso ravno med najbolj brihtnimi – humor, duhovitost mene milijoni keša nogometnikov niso nikoliprivlačili), pa potem ne odvetnika zlizanega z mafijo za keš, poklicnega vojaka ali policista specialca, zasebnega detektiva, ali varnostnika politikov, javnih oseb.
Ne bi me motil pošten obrtnik, ,tak “handy man”, ker sem bila zadnjih 15 let let za vse sama v zakonu, ex. je znal samo komolce po pisalni mizi drgnit, doma pa stran gledal, čko je bilo treba kaj fizičnega naredit.
Brez težav pa kakšnega avstralskega rančarja ( krave in konji), avstralskega gasilca, kakšnega avtsralskega seksi kmeta z John Deere mehanizacijo za nekje 500.00 EUR +….. Še najbolje takega s tavelikim kombajnom 🙂 mehanizirana kmetija- noben problem, pa znam bit tudi dama “from head to toe”, ampak delala na taki kmetiji bi pa takoj, tudi tak traktor vozila – mije fetiš; prej kot prestižne avtomobile, ker sem jih že in me to ne vznemirja…Če bi bila sedaj stara nekje 25 s tem znanjem in delovnim izkušnjami, takoj bi se odselila “down under” in is ustvarila dol družino.
Poklic pa res ni relevanten. Tudi zdravnik, če mu je družina pomembna, je lahko dober mož. Saj obstajajo tudi dr. medicine dela, ki delajo samo dopoldan, nimajo dežurstev in podobnega sranja. Tudi pri ostalih poklicih je paleta široka in raznolika. Bolj je pomemben karakter kot poklic.
Jaz osebno ne bi imela vaše zagledanega narcisa, varalico, vzkipljivega partnerja, pri katerem moraš hoditi po prstih, da ga ne razburiš in pa takšnega tudi ne pod nobenim pogojem, ki je obtičal nekje v prejšnjem stoletju in ne ve, da smo moški in ženske enakopravni, kar med drugim pomeni, da skupaj skrbimo za dom in otroke, ne pa da je žena služkinja, mož pa si zasluži medaljo, če ji kdaj “pomaga” pri gospodinjskih opravilih. Pri mojem so se vsi ti kriteriji poklopili s privlačnostjo in uspešno plujeva skozi življenje že skoraj četrt stoletja.
Nasilneža. Stereotipneža. Šovinista. Nacionalista. Kriminalca. Tajkuna. In najverjetneje tudi ne politika (nobene politične barve in orientacije).
Pa zagotovo bi se še kaj nezaželenega našlo.
Na srečo, pa se najde tudi kakšen, ki ni nič od tega, tako da imamo tudi zahtevne babnice lahko svojega možeka. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.