Ko srečuješ zdajšnjo od bivšega (prva ljubezen, 7 let)

….in ko jo srečaš, wow, kot da jo poznam celo zivljenje, a to je ona, a za to punco sm se jz sekirala, razglabljala, ha? in ob enm, filing (zelo mam razvit 6.cut) da nista vec skup.

Pogleda me, pozdravi, z neko toplino, ko neka simpatija ali pa pač kot da ve kam me dat pa je sramežljiva? Je mlajša 2 leti od mene. Meni nič jasno. Na to punco sem se jezila? sploh ni napačna punca oz. po mojm mišljenju je čist nasprotje,zelo bolj umirjena,manjse rasti,nc josk riti.. nekak tud ne bi mislila da je tip ženske za bivšga, on je preveč divji. No pa vseeno. ko sem jo 1.videla se mi je nekako kr odvalil kamen od srca, zadihala sm, nevem zakaj, nobene sekirancije več,od tkt naprej sm ugledala da sem pretiravala v reakcijah. A naj pristopim do nje in rečem živjo Ana? 😀 Pri sebi, v pogovoru s kolegicam sem razpravljala, z njim ne, do njega sm se obnašala ravnodušno, ampak to je bila takrat le farsa. Zdj pa nemorm vrjet, sploh mi njena prisotnost je škod, a sm prebolela bivšega in vse to okoli njega? Neverjetno, res osvobajajoč filing!
Po eni strani priznam, se mi je kr smejalo ko sem videla da je to ONA. pa me ni pustil zaradi nje, razlogi razpada veze so bili drugje oz.nevem točno kje, vse se je nakopičlo in udarl,čez noč. Ona je oz. (je bila?) le tolažba zanj, pač prva k je pršla mim,nastavla,on pa ne zna bit sam in je zagrabu. Po njegovih smsjih sm tako dojela,tok pa upam trdit da ga poznam. Zanimivo. In to srečavanje 2 meseca je prneslo prou odrešenje… ucasih se se vedno ujamem pri vecernem razmisljanju o njem. Ampak tale 2 meseca sploh ne,kot da sm obrnila nov list v zivljenju. Moških mi že tko ne manjka, življenju tudi ne, ampak še vedno nobenga potencialnega,pametnega, no kakšen že povzroči pospešn pretok krvi, bumbum srca…ampak gre mimo tako hitro kot me je tudi zadelo:)

Stikov z njem (ex) se izogibam, vljudnostno odpisem,bolj je on pobudnik oz. že odkar vem da ma ”punco”, se izogibam stikom kukr se da, za svoje dobro in mir v dusi neham. Če se ujamem pri razmišljanju,se zamotim,pokličem koga. ko se spomnim kako sem se pustila ”mučiti” nekaj mesecev, sploh ker se je želel it ego igrice, govoril da nima punca, da ni za zveze, da je tezko najdt nekoga posebnega,to kar sva imela midva… je bil žaljiv,potem pa je sam odšel iz lokala z povesnjeno glavo… naslednji dan pa zvem od drugih da jo ima že nekaj mesecev, čeprav je nihče še ni videl, tudi prijatelji niso na fb z njegovimi prijatelji… skratka,povzetek: Očitno že ni bil toliko srečen,kot se je delal navzven. To me je bolelo a ob enem brezizhodno ker ni blo šanse da bi slučajno probala ga dobit nazaj, ker vem da bi se spet prelevil v nezdravo vezo,veva pa oba da sva imela tisto nekej v zvezi, kar ne pozabiš. Prva najstniša ljubezen, bi se reklo 🙂 In s tem mučenjem, nimam punce-mam punce, njegovi lepi smsji,mmsi za posebne dneve tudi če nisva bila skupaj (obletnico)… a je mislil da bo sedel na 2 stolčih,je hotu vidt če mi je on edini v glavi (to sva se šla igrce 2 leti nazaj ko sva prekinila za pol leta,res banalen razlog ampak edino pravilno ko pogledam za nazaj). Ce se postavim v njegovo kožo (čeprou,kolikor nekoga poznaš,toliko ga tudi ne) da bi mene neki zamedlo (v tem primeru Ana),da bi bila tok malo časa v zvezi,bi bla najbolj v metuljčkih,ne bi pomislila na bivšega, če bi bil ta novi res pravi.
in potem pridejo dnevi ko ne pomislim nanjga (mi dogaja),ampk kr sanjam zvecer njega, kako nista s to punco vec skupaj,da se punci kaj zgodi,da reče mam te rd ampak nisva za skupaj in se obadva strinjava, v sanjah tut jokam kot da žalujem tudi sama če se punci kaj zgodi..zato ne razumem teh sanj, mogoce je ze to dost da sploh vem da z eno šmirata,podzavest udari ven.

in ne razpravljam tukaj zato ker bi me matral, mogoče se le rada mučim, hmmm ampak ker se o tem res nemorm pogovort z nikomur vec ker bi vsak reku a ti še kr o bivšem…
hočm met popredalčkano v glavi, nevem kaj nej še nardim,da ne bo TRENUTKA več ko bi pomislila nanj.
in vsi pravijo, v življenju je veliko nedokončanih stvari, končala sva čez noč dobesedno in je še toliko nedorečenih stvari, vsa jeza še od prej, kaj mu moram rečt, vse mam pripravljeno v ”govoru” ….in to sedaj ga še nism odposlala,mu izrekla tega,zadržujem se,pa mi to ni podobno,ker imam rada ČISTE račune. pa je že leto pa pol od tega razpada zveze.

skratka vem da me čaka nekje nekdo, in bom pozabila na vse te tegobe,in se bom nekoč vsem temu samo še smejala, saj sem samo 23 stara 🙂 vem da bom spet srečna in vem da si to zaslužim,in se ne bom spraševala a je to TO,ker preprosto bo TO. čeprou sreča ne sme bit odvisna od partnerja 🙂

sorry, ampak tole pisanje nima ne repa ne glave…
verjetno se počutiš bolje, ker si dala nekaj na “papir”, ampak za brat za javnost pa ravno ni.

Sem se mučila in prišla nekako do polovice tegale pisanja. Glej, ne obremenuj se s tem, kakšna je njegova nova, dokler pa tukaj razpredaš, ti glih čist vseeno pa le ni. Od mojega bivšega ta nova je pa prav fejst punca, no zdaj imata že dve punčki, se srečamo, pozdravimo in gremo naprej.ne razmišljam več, kako bi bilo, če bi bilo, pa al ima večjo rit in manjše joške kot jaz, saj to mene nima kaj brigat, izbral si jo je on in on živi z njo.

Čakaj, po sedmih letih ti vse to? POZABI, pusti, kjer se je zgodilo, živi SEDAJ in tu in ne fantaziraj o tem, kar je bilo.

🙂
Moj je dobil točno takšno kakršno si zasluži! Nikakvo, kaj je gledal in videl ne vem. Pa važno, da on ve:)
Vsak sebi primernega;)

😀 sem štiri leta starejša od tebe, pa sem imela pri nekih 20ih podobno izkušnjo. Z fantom sva bila skupaj od mojega 18ega leta. Oba sva bila bolj divje narave, jaz sicer odličnakinja, on sin bogatih staršev in v življenju mu nikoli ni bilo in mu ne bo hudega. Razumela sva se enkratno, enaki pogledi na svet, v teh skoraj treh letih sva prepotovala veliko, spoznavala nove stvari, uglavnem sanjska zveza. Imela sva iste prijatelje, isto družbo, najini starši so postali dobri prijatelji in tako je prišlo do tega, da sva se po gimnaziji vselila skupaj v njegovo stanovanje v Ljubljani. Lahko rečem, da sva bila za tista leta, kljub divjim karakterjem oba zreli osebi. Sama sem bila sprejeta na želen fax, on je fax delal bolj tako, da ima neko izobrazbo in pričeli so se razni prepiri. Govoril mi je, da sem postala dolgočasna, da se samo učim, en dan je prinesel domov karti za Tenerife, čeprav je vedel, da imam prav tisti teden izpit itd… Nekako se je to vleklo leto in pol, potem sva pa ugotovila, da tako ne gre več. Da sva si enostavno preveč različna. Je pa res, da sva si pa vse zaupala, povedala in bila poleg partnerja tudi najboljša prijatelja. Najini starši so ostali zelo dobri prijatelji, velikokrat sva se srečala na raznih zabavah, vedno je med nama še nekaj bilo, hodila sva na kave, bila “prijatelja”. Ampak se to nikakor ni izšlo. Meni je bilo zares hudo, ko sem ga slučajno srečala kje s kakšno punco na kavi, on bi najraje skočil na vsakega moškega, ki se mi je samo približal. Tako sva se odločila, da za nekaj časa prekineva stike. Pol leta je trajalo, da sem zvezo prebolela. On si je ravno v tistem času našel novo punco, midva pa sva obnovila stike. Danes sva najboljša prijatelja, kar moj mož in njegova današnja punca še danes ne morata sprejeti. Vsak dan se slišiva, moja služba je blizu njegovega doma in velikokrat grem za malico do njega na kavo in toast, poleg babic je edina oseba, ki ji lahko zaupam svojo eno leto stari hčer in mislim, da ga ona prav tako obožuje, kot on njo. Njegova punca mi je super oseba, zares topla in prijazna, ampak me vedno gleda z nekim nezaupljivim pogledom. Mojemu možu se je na začetku “mešalo”, niti videti ga ni mogel, ampak sama pravim, da če je v zvezi prisotno zaupanje, je pol že rešenega 😉

Mogoče sem zašla s teme, ampak point je v tem, da ČAS CELI RANE. Ko sva šla narazen, si mogoče malo po najstniško, ampak kakorkoli, nisem mogla predstavljati življenja brez njega, njegovega stanovanja, “najinega” mačka, naših družinskih zabav itd… Danes imam pa tega istega moškega za najboljšega prijatelja in zaupnika.

človek lahko nekaj razume, ko to doživi na lastni koži. tudi ti boš enkrat razumela moža in njegovo punco.

Jaz imam z bivšo partnerico moža odličen odnos (prijateljski) in tudi on mojega bivšega normalno sprejema, če se srečamo. Ne vem v čemu je štos in zakaj bi se jezili, živcirali in bili ljubosumni. In zakaj ljudje čudno gledajo, če to ob kakšni temi bivših izpostavim. Meni se to zdi normalno, saj je preteklost za nami.

Ena je lepo napisala, samo ČAS je potreben.
Jaz sem tudi imela tako izkušnjo, ga sanjala, v sanjah z njim razglabljala itd. Še malo potrpi, pa bo. Zdaj bo več kot 7 let, se sicer še spomnim nanj, ampak mi je vseeno. Tudi tebi, bo boš videla – res čas zaceli vse rane. Preizkušeno.

Glede na njegov “okus”, si ti iz iste kategorije. Kislo grozdje?

Teh problemov nimam saj bivsih ne srecujem. :p

Z repom in glavo, ki servirajo,sami niso pri enem ali drugem.

Tudi sama sem nekoč mislila, da je en človek sveta #vladar# Le, ko se mu dvigne, poleg vsega, tudi spodaj. Kaj težiš za nazaj, če veš, da je nezravo? Skupaj sta bila pa tri mesece. Namesto let.
Če bosta pristala skupaj, bo življenje tako reklo. Vse ostalo sicer ni zaman, če boš ob tem prišla do svojega spoznanja dejstva.

sploh nevem ce naj iz svoje strani navezen stik…on je do mene na kul smsji klice…jz pa kr ne pustim,ne odpisujm,pol sm pa kje k mi dogaja in gre spet mim cel mesc kot bi mignil:)))

been there done that. Jaz mislim da se rabta vsedit na kakšni kavi in dorečt stvari,da ne boš živela v oblakih, v lažni predstavi njega- Lahko da ti bo po vsem tem pogvoru neka tuja oseba postal in boš potem zares lahko šla naprej!
Pa veliko sreče. Če nisi v tem času od aprila že uredila.

Samo, a ni bistvo tega, da si z nekom, ravno v tem, da je on potem zaupnik?