Ko šefi/ce prav uživajo v podjebavanju delavcev
Delam v eni firmi, kjer nas je par zaposlenih. Danes nekaj montiramo, pa prileti šef cel jezen in nam pametuje, da to ne delamo dobro, če tudi vsi vemo, da delamo. Ker se ga seveda vsi bojijo, ker jih je zaradi prigovarjanja že kar nekaj odpustil, pač moremo delat narobe in so tiho. In jaz seveda vedno povem kar takoj naravnost, da očitno ni za šefa, ker se je že pri veliko stvareh zmotil, pa tudi tu se konkretno moti, in mi je začel težit na veliko, če bi rad ostal brez službe, pa če se zavedam da to šefu govorim itd. Pa sem mu tako z mirnega povedal, da od kar si šef, se prav izživljaš nad ljudmi, komaj čakaš, da boš nekoga začel jebat v glavo … sem ga šokiral, mi še povedal par besed, pa rekel, da naj tako naredimo, kot je rekel in odšel stran. Ok, bomo pa delali tako kot boš rekel. pač, dvojno delo, za brezveze. bmk.
In sem se spomnil še na veliko primerov, ko šefi dobesedno uživajo v tem, da vidijo kako moč imajo nad tabo, posebej v proizvodnji, kjer si samo številka.
Sem delal v eni proizvodnji 10 let nazaj dve leti, kjer je bilo zaposlenih takrat okoli 3000 ljudi, večinoma ženske. Notri je bila ena glavna šefica vseh hal oz. takoj pod direktorjem. In jaz delam zraven žensk pa pride ta glavna šefica mimo, in gleda, če delamo vsi ali ne. V tistem pride ena starejša sodelavka (tam okoli 45 let) ravno nazaj, ko jo vpraša ta opica, kje je bila? Pa ona cela prestrašena pove, da je bila na wcju. Takrat pa se je šefica začela dret na njo, da nima kaj na wc hodit, ker norme še zdavnaj ni dosegla (norme so bile ubijalske), pa kaj si misli, če je doma, da lahko kar tako na wc hodi, pa da če še jo enkrat zaloti, da bo dobila odpoved itd. Wtf?! Nisem nič rekel, ker se nisem vtikal v njune zadeve. Šefica odide dalje, sodelavka pa se začne nekontrolirano jokat in se je začela bati, da bo izgubila službo zaradi tega. Pač, ta šefica je bila zelo znana, da se je izživljala nad starimi ženskami, ki so se zelo bale za službo, in ji je bilo to prav v veselje, zato so se jo vsi bali, še moški …
No, pride enkrat spet okoli, ravno je bila zadnja ura šihta, pa ko jo ženske zagledajo, začnejo delat s polno paro, jaz pa sem se malo naslonil na stol, da si oddahnem, pa mi začne šefica, če bi rad ostal brez službe, ali zakaj ne delam? Sem ji rekel, da sem do zdaj delal, normo presegel, pa kaj bi rada zdaj od mene? In mi je začela težiti, da če sem jo presegel, še ne pomeni, da se lahko naslanjam po stolu itd. Sem jo debelo pogledal in padel v svoj element pa ji povedal vse, kar mi je na duši ležalo o njej … seveda sem mogel iti takoj k direktorju in še nekima dvema na razgovor, in so mi tam še sami zatežili nekaj, da se do šefov tako ne obnaša, pa še eno tako itd itd … ok …
Naslednji dan delam dalje, pa spet pride mimo, in me gleda, če delam, takrat pa sem se spet ustavil, jo tako z nasmeškom pogledal, pa je faco spremenila v zelo jezno, in odkorakala dalje mimo mene … 🙂 Vse sodelavke so mislile, da bom odpoved dobil (saj sem tudi sam to pričakoval), pa nič, pol pa so me vse debelo gledale še, kako sem ji sploh upal kaj takega rečti.
Jaz se nikoli nisem sekiral glede službe, ker takoj lahko najdem drugo. Nisem noben ritoliznik, meni se ne gre za kariero, ampak zato, da bom imel denar, da bo tudi sama firma dobro delala, da bomo zaradi tega čim manj površni pri delu in več novega dela ipd. Tako da, če vem, da šef izkorišča svojo moč, in nalašč podjebava druge, mi včasih dvigne pokrov, pa povem svoje. Pol pa če me odpustijo ali ne. Do danes me še niso nikoli zaradi tega, če tudi sem že parkrat mislil, da bom jo dobil.
Čestitam ti. Kot da bi bral svoje začetniške izkušnje ….
Če bi se rad srečal z mano in bi še kakšno dorekla, bom danes ob 6.45 bom v preddverju Hotela Union, ker pričakujem neke goste iz Britanije ….spoznal me boš po moji višini, širkem hrbtu in nasmehu ….
To je še en dokaz, da so Cankarjeve izjave (hlapci, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, kar so tako zelo radi povzemali komunisti in nazadnje Janez Stanovnik (z ameriško penzijo) POPOLNA NEUMNOST).
Zelo dobro poznam zgodovino, Slovenci nismo bili nikdar hlapci, temveč gospodarji, furmani, trgovci*, plemiči (Arnulf – cesar, Barbara Celjska kot Rimsko- nemška cesarica celo ena najbolj vplivnih žensk svojega časa, pa Hema Krška, Višnjegorski, Podkrnoški, Lambergerji, Ravbarji,…), ministeriali (moji neposredni predniki po očetovi liniji), škofi, knezoškofi, protestanti (Primož Trubar je bil superintendent za Kransko, kar je bilo v rangu knezoškofa), vojskovodje, znanstveniki (Hallerstein, Jožef Štefan, …), knezi in zunanji ministri (Auersberg), diplomati (Ungnad, Herbertstein, Ehrlich,…)…., bili pa so tisti, ki so zdrknili po socialni lestvici, predvsem zaradi alkohola in ker so bili potomci greha (incestnih razmerij). Tudi današnji prekarci niso prav nič drugega kot nekoč dninarji ….
*
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Pólje, vinograd,
gora, morjé,
ruda, kupčija
tebe rede.
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak
nisi zaspan.
Lej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat ne mudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.
Vesel oče
Hm, da smo bili Slovenci znani trgovci*, je bolj razvidno s tele pesmi:
Tudi to, da smo tu pred Rimsko** državo, kar je bilo obče znano nekje do l. 1880, ko so pod Bismarckovim vplivom “zgodovinarji” ustvarili Zakarpatsko teorijo, kar je bilo v veliko pomoč Srbom, da smo njihov vojni plen in kasneje komunistom…..
Zemlja kranjska, draga mati!
kdaj bo utihnil najin jok?
Al’ kdéj bova vídla vstati,
bratov jaz, ti čast otrók?
Glej, kak’ ljubi sreča tebe,
ti drží odprt svoj rog,
Kranjc! ozrì se okrog sebe,
njé darí štej krog in krog!
Skrite štej gorá zaklade,
zméri pólje tí ravnín,
paš bogatih zelenjade,
štej domove ti dolin;
in po cestah štej vozóve,
in po trgih štej drhal,
štej, ki nosi jih čolnóve
Save in Ljubljance val;
naše čvrste štej junake,
milih deklic cvet poglej,
uma bistrega rojake
z mano štej ino povej:
kaj de čast očetov glása
nima v pesmah starih dnóv,
kaj de v zgodbah zdanj’ga časa
brati slave ni sinóv?
V sedem gričih je prebival
volk, in jastreb tankovíd,
ko je že Navpórt umival
več sto lét Emone zid.**
Kaj de tuj’c ne vé od mesta,
ko de tu meglè je dom,
ko de skozi pelje cesta
tje, kjer val morjá se lom’?
Kaj de vedno še zakriva
zêmljo našo temna noč,
kaj de slave ljubezniva
zarja Kranjcam ne napóč’?
Itaka ni b’la bogata
žita, vina, kónj, ljudí,
tesna, majhena, gorata,
vènder davno že sloví,
ker jo ljubil je do smrti,
vsak ji sin ostal je zvest,
mimo Itake vse čŕti,
kar Odísej vidi mést.
*
Krajnc, ti le dobička išeš,
bratov svojih ni ti mar,
kar ti bereš, kar ti pišeš,
more dati gótov d’nar!
Kar ni tuje, zaničuješ,starih šeg se zgublja sled,
pevcov svojih ne spoštuješ,
za dežele čast si led! —
Tiho pesem! — bolečine
ne razglašaj naših ran,
če nečast te naša gine,
dómu, Kranjc moj, zvest postan’! —
Tale bo pa bolj za vojskovodje:
Vse doseže, kar mu drago,
Bodi slava, bodi blago;
Vse doseže sosed moj.
Dlan domá, mu ne odreče,
Gre na tuje, dobro steče.
Njemu zlata kaplja znoj.
Vidši tujče krasne číne
Se zavzame iz daline –
Kdo je mar?
Mi zapojmo: Rodovine
Je slovenski oratar.
Čujte bor, vojaške roje!
Krogla žvižga, boben poje,
Grad valí se v sip in prah.
Vragu peta se zabliska,
En junák za njim pritiska,
Udri, udri, mah na mah!
Kjer zadene, iskra šine,
Šest jih pade, kjer porine,
Kdo je mar?
Ta pogumen korenine
Je slovenski oratar.
Blaga polna terg in cesta,
Barka plava v daljne mesta,
Velki kupec pošlje vse.
Nam nanese mire, zlata,
Njemu vse odprte vrata,
Zemlja skor njegova je.
Kupi polje, plavž, grajšine,
Dnarje meri na štertine,
Kdo je mar?
Ta bogati koreníne
Je slovenski oratar.
V zbor učenih, vedi slava,
Stopi moder, bistra glava,
Vse jezike sveta zna.
Če zapoje, vse pogleda,
Na katedru grom beseda,
Zvezde šteje, pravdo da.
Svet posluša modrovine,
Se začudi koncu tmine,
Kdo je mar?
Taka glava korenine
Je slovenski oratar.
Nek se trudi v sodni hiši,
Rase krepko, viši, viši,
Pravde čist, železen hram.
Vse ga slavi, vsi so vneti,
Zvezda se na persih sveti,
Cesar clo ga čisla sam.
Kakor sonce iz višine
On zasije, krivo zgine,
Kdo je mar?
Ta pravičen korenine
Je slovenski oratar.
Pusti svet opravke svoje,
“Sursum corda” v domu poje
Mož pobožen, rajski svat.
Vse oberne v božjo slavo,
Mitra kinči sveto glavo,
Papež piše: “Ljubi brat!”
Kadar grob nemilo zine,
Angel čist na svetu mine,
Kdo je mar?
Ta pobožen korenine
Je slovenski oratar.
Bodi v tugi, bodi v šali,
Zmir ponižno Boga hvali,
Ter ne zabi rojstva nit.
Skaz je njemu krasno lice,
Uma, sprave, sle, pravice
Zvezdojasen, čist osvít.
Če zavist lizuna zvine,
De zamèrdne sin kertine:
Kdo je mar?
Zagromimo: Čast očine,
Scer slovenski oratar!
Vse te in še druge pesmi, tudi Prešerno Lenoro, Mutec Osojski, pa Gregorčičeve je na pamet deklamirala moja pokojna mama in pred njo njena mama, ki ni imela nobenih šol ….
Tako jih imam že od majhnega vedno pred očmi.
Kdaj boste tudi vi tako slovensko zavedni?
Vesel oče
šefu,
ki kriči nate, lahko mirno poveš, da nimaš nič s tem, za kar te obtožuje, da imaš pravico iti na wc, (ali kaj drugega) in, da svoje delo opravljaš po svojih najboljših močeh. (če je to res)
lahko še dodaš, da si se MIRNO pripravljen pogovarjati o problemu. s tem ga prikrito opozoriš, da je on tisti ki kriči in se ne pogovarja zrelo.
če si še malo bolj samozavesten, pa mu lahko razložiš, da je nekontrolirana, iracionalna, pretirana jeza vedno pokazatelj, da gre za projekcijo in neko nerazrešeno travmo.
kaj ima šef od tega?
ne zna se konstruktivno soočati s svojimi čustvi in jih (jezo) stresa na šibkejše, (otroci, mogoče žena) njemu podrejene ali kjerkoli najde nekoga da se znese nad njim. seveda se bo znašal samo nad osebami, ki so tiho, ki so prestrašene, ki nimajo samospoštovanja ipd.
in kaj ima še od tega? sebi daje vrednost. on je šef, je vendar pameten in potem pametuje. na žalost so v veliko delovnih organizacijah ravno nesposobni ljudje. zakaj? ker so svojemu šefu tiho. ker tudi če je neumno, žaljivo, za delavce slabo… oni to vseeno izvajajo. izvajajo pritiske in teror. v taboriščih tudi niso bile vse ženske primerne za biti paznice. to so pač ljudje brez hrbtenice, sfrustrirani in svoje frustracije prenašajo na sebi podrejene. in izbrani so zato, ker njihov šef ve, da bo ss sistem.
se da rešiti, tako da pošteno delaš svoje delo in se mirno braniš. ob tem, da veš, da ima on problem, ne ti. odpoved ne boš dobil, če greš na wc.
aja, pa ne sme ti odpirati pokrov, ne smeš si dovoliti da tudi ti nekontrolirano kričiš nazaj in poveš svoje. to ni zrelo vedenje. to pomeni da imaš isti problem, tudi če je namen dober.
zreli ljudje komunicirajo mirno.
in poveš pravočasno, preden nastane večji problem.
pa še to je dobro vedeti: ljudje ki ustahujejo, ki izvajajo verbalno nasilje so po navadi največji strahopetci. samo upor nazaj ne sme biti merjenje moči, ampak samo mirna obramba. potem tebe pusti pri miru. ostali se pa na tebi lahko učijo. ker nek korak mora tudi ženska ki je šla v jok narediti. in to je, da se pouči, odloči, spremeni, in mirno pove, da je lulanje osnovna fiziološka potreba telesa. zmagaš, samo v sebi moraš imeti te pojme dobro razčiščene.
Se menita dve prijateljici: ”Moja hči je krasen otrok, bila je najboljša učenka in glavna v srednji šoli. Marsičemu se je odrekla, ampak študij je končala v roku, kot ena od petih najboljših v generaciji. Takoj se je zaposlila v močni privatni firmi. Resda je začela kot referent, zdaj pa je pomočnica direktorja. Vsa odrekanja so se ji na koncu izplačala … Kako pa kaj tvoja hči?”
Prijateljica: ”Tudi moja hči dela v privatni firmi in spi z direktorjem, samo jaz tega ne znam tako lepo povedati kot ti!”
Haha pa 45 let se ni staro… jih bos uzalil tukaj, dame na monu.
drugace pa te cisto razem, verjetno si brez otrok, mlad, nisi vezan na kak kredit in ti je lazje. Te 45 letnice se pa bojijo ker od necasa morjo zivet in nahranit otroke. Plus to, da si moski in je spet drugace kot pa ce bi se ena zenska zdrla nad sefom…
jaz tako mislim da bi v takih primerih mogli vsi zaposleni skup stopit in se pritozit ker ce je to res kar pises ni normalno
Forum je zaprt za komentiranje.