Ko se v službi

Vem, da nisem edina, izkušnje in nasveti so dobrodošli, se mi pa še nikoli ni zgodilo, da bi takoj v startu imela odpor do službe, zgolj zaradi določene zahrbtne osebe, ki je moja mentorica. Ne počutim se vredu, ne smem ničesar povedat v obrambo, saj je od nje odvisno ali bo služba moja oz ne bo. Kot da bi nalašč metala polena pod noge. Nikoli ni nič vredu, kljub mojim izkušnjam. Ponoči ne spim, ker se sekiram. Vedno se postavim zase, tudi tukaj sem se, pa sem s strani nadrejenega dobila opozorilo. Mentorka pa se je grdo zlagala in seveda jaz kot novinka, ne morem proti njej, kar mi je bilo tudi povedano.

in v takem okolju si želiš delati?

upri se.valda ne boš tiho????? in ne če si novinka ne pomeni da ne lažeš.ona ve da si ne upaš zaradi sluzbe oziroma misli tako.

Seveda ne, vsak dan pa kljub vsemu upam, da bo bolje. Služb tudi ni na pretek. Delo samo je drugače vredu, ampak v strupenem kolektivu bom zbolela še psihično.

Seveda ne lažem, vendar mi je direktor dal na znanje, ko sem povedala svojo verzijo, da mene ne pozna, saj sem šele začetnice in da verjame njegovi zaposleni, ki je tam že več let.

Po moje ima nadrejena izbranega drugega kandidata in te želi čimbolj onemogočiti, da boš čimprej šla stran.

Ne se pustit ane … Valda ne boš dovolila, da se izživlja nad tabo???

Če se je odločil/a, da te ne mara, boš slej ko prej letela, če kaj narediš ali pa ničesar ? Če slučajno ostaneš, pa obstaja nevarnost, da postaneš psihična razvalina – že to da ne moreš spat, je dovolj hudo

Sem imela neko podobno izkusnjo. Ves zakaj mislim da sem bila izbrana in da si tudi ti izbrana? Ker zacutijo da so v stiski, da si na zavodu, da si pripravljen vse naredit za sluzbo, da bos tiho…

Sem zdrzala 3 dni. Niso mi hoteli pomagati pri uvajanju. Vsi so bili proti meni. Nima smisla se borit. Po 3 dnevih sem sla stran. Ceprav sem imela najem ze placan. Psihicno ne bi zdrzala. Zacelo se ti bo bruhat.

Preprosto se nauči ignorirati vse skupaj – potem si notranje pomirjen, ker drugače proti takšnim osebkom ne moreš nič.

Direktor ti je lepo povedal, da te ŠE ne poznajo. Poskrbi, da te bodo spoznali. Ne samo mentorica, ampak tudi drugi. Potem ne boš imela več problema, ker si bodo o tebi ustvarili mnenje na podlagi njihovih lastnih pozitivnih izkušenj s teboj. Bo tvoja mentorica tudi po koncu uvajanja nadrejena ali ne? To je ključen podatek.

Praviš, da NIKOLI ni nič v redu. Kako točno to izgleda? Enkrat je nekaj OK, drugič ista stvar ni OK ali kako?

Mogoče imaš pa večjo izobrazbo in tudi več znanja, kot mentorica

Ne obupaj ampak se pokaži v najboljši luči, boš videla, da se bo čez čas vrnilo.

Tvoje misli naštimaj v pozitivo in bo vse ok, predvsem se boš ti počutila mnogo boljše.

Jah ne vem, no, ce je vredno, da se zapenjas … Ce te ta mentorica oceni ok, bos ostala, si zelis? Tudi ce je delo ok, bos temi ljudmi 8h+, to je tretjina dneva, ti ne bo muka? Ker ce se te je lotila zdaj, bo potem se slabse. Ce pa kot novinka skaces v luft, lahko izpades cisto mimo. In te potem zabrisejo ven, npr … Zakaj rabis to mentorico, za kak strokovni izpit? Probaj zdrzat, da dobis pogoje, kakrsne rabis, potem jo ucvri stran. Folk je  cedalje bolj pasji.

Pa tole, ko pravis, da ne spis ..  to ni ok. Sama sem trenutno v situaciji, da mi je slabo, ko pomislim na ljudi in odnose v sluzbi in ko vstopim v prostore, imam obcutek, da sem v neki tesni, temacni kletki.  In iscem drugje. Ker ni vredno, da sem osem h na dan spsihirana tam v sluzbi in da me ti obcutki spremljajo se doma. Na koncu zbolis ti, ne tisti, ki te psihirajo.

zaposlila sem se v podjetju – delo ni bilo ne vem kaj, ampak tako kot ti sem imela mentorico (ki sicer ne bila kaj prida mentorica). Bolj kot od mentorice, je bilo odvisno od poslovodje. Trudila sem se delat, bit prijazna, ustrežljiva, učila sem se hitro, delala hitro, tudi namesto drugih, da bi bilo vse ok, bila spravljiva, neprepirljiva. Dokelr ni prišla nova in ta je začela mene obtoževat, da ji ne pomagat, da nič ne delam, se je začela primerjat z mano, me postavljala v situacije, kjer ji sicer nisem nil naredila, ampak … ker je hotela ostati na tem delovnem mestu ne pa bit premeščena drugam.

Posledica je, da sem bila premeščena jaz. In tu je bilo ok. odnosi so bili kar so bili, ampak se je dalo živet. dokler se ni zamenjala ena izmed vodilnih – in konec. Na koncu sem dala odpoved.

Je vredno biti na takem delovnem mestu, kjer dela ne moreš normalno opravljat in moraš porabit svoj čas za sodelavce namesto za delo? za prpire namesto za delo? za dokaj miroljubno reševanje sporov, nesporazumov namesto dela? za bran samega sebe namesto dela? za zahteve namesto dela?je vredno dobit sive lase, zaspan an cesti, prit domov “mrtev”?

Meni ni bilo vredno, čeprav mi je bilo podjetje kot podjetje všeč. Vem ,da so težki časi, je težko najt delo, ampak če stvari niso urejene, je smiselno ostat in svoje življenej grist in uničevat? Da nekomu nisi všeč je eno, da ti meče polena pod noge, pljuva po tebi, ali celo psoega v tvoje zasebno življenje in uničuje tisti, to pač ni ok.

No, dela novega nisem našla in predvidevam ,da ga vsaj še kako leto ali dve ne bom. Z denarjem je tesno, ampak se da preživet. Meni pa ni žal, da sem šla proč. Premisli, če je vredno se tok obremenjevat. Premisli, koliko je takih lahko še v tem podjetju in premisli, ali je smiselno ostat. ti delaj tvoje delo in ostalo si pač tiho in se ne ukvarjaš z njo. Če boš delo obdržala ok, če pač ne boš, izguba za podjetje ne zate. Verjetno bi dala v kakem letu ali dveh sama odpoved tako da …

Ja res so bedni! Isci delo drugje.