Ko mož kuha….
Ljube bejbe, priznam, da je to že druga tema o mojem možu, ampak raje se tu skadim, ker je še ne štiridesetletnega moža in očeta škoda za koline.
Tako lepo jutro je bilo danes, zjutraj smo naredili sneženega moža, potem smo se šli sankat na Polževo in potem smo ravno za čas kosila priši domov. In meni je zadišala domača savna in se je lubi ponudil, da bo on skuhal kosilo, kar pomeni, da bodo testenine. Zdaj že ve, da se testenine kuhajo v vodi, da se ne žgejo na suho, in tudi parmezan že na naribati. In od ene dobre tete sem dobila celo škatlo domačih širokih rezancev, za ene pet obrokov za celo družino. Tiste, narejene s prstki. Kje se jih še da dobit? Zlata so vredne! Iz toskane sem imela en prav poseben kos parmezana iz enega kmečkega turizma, tja do pomladi bi zdržal. In iz ekološke tržnice sem imela čudovito ekološko paradižnikovo omako s svežo baziliko od ene primorke z zlatimi rokami.
Ampak pustila sem te dobrote možu, da nahrani sebe in mladiče in si privoščila relax. Svečke, mirna glasba, savnanje, valjanje po snegu, mandljevo olje… Nebesa. Ravno prav mehka, raznežena, spočita pridem v kuhinjo.
Najprej mi pade v oči prazna škatla piškotov. “Nič nista hotla jest.” Seveda ne, testenine so njuna najlubša jed, ampak ne po škatli piškotov. “Kje pa so?” “Ja, stran sem jih vrgel. So se že hladile.”
V največjem loncu je skuhal čisto vse rezance – ne pretiravam, bilo jih je za nahranit petnajst idrijskih rudarjev. Naribal je cel kos parmezana – ni zdržal do pomladi, ampak eno mojo enourno odstotnost. Med ribanjem ni opazil, da sta si mulca postregla s škatlo piškotov. In on malo pojedel, ostalo pa vrgel stran. “Ja, kje je pa kaj zame?” Samo tako čukjeno je buljil, kaj spet hočem od njega.
Zdaj mi pa povejte, a je za v salame, ali sem jaz čisto preveč kritična?!
ampak tale tvoj je pa res en debil-oprosti izrazu, ampak je res. Tudi mi si lahko marsikaj privoščimo (če si to hotela povedati s tem, da si se ta čas savnala v domači savni) pa nikomer od nas ne pade na pamet metat stran hrane. Sploh če eden od nas še ni jedel. Pa za količino bi tudi moj 5 letnik vedel, da cca 2-3 kile rezancev ni za eno normalno kosilo. Groza no, kakšne moške imate. Saj nič čudnega, da potem jamrate, da ste za vse same.
Poglej, tvoj mož ti je bil pripravljen pomagat medtem, ko si se ti razvajala. Glede na to, da je prvič dal testenine kuhat brez vode bi ti bilo lahko jasno, da mu tudi ostale stvari ne bodo šle. Tebi je pač samoumevno vse okrog kuhanja. On se pa na to zastopi, kot zajec na boben oziroma še manj. Mož je dušca, da ti takole poskuša pomagat. Je pa na tebi, da mu razložiš določene stvari, ki so tebi in večini od nas samoumevne. Nekateri so res ampak res antitalenti za kuhanje, toda z vztrajanjem se vse da.
Glede tistega parmezana in testenin pa zamiži na en uč.
Veš kaj, jaz si situacijo pri vas doma kar predstavljam. Tudi moj mož je enkrat skuhal kilo testenin v posodi, ki bi bila dovolj velika za kakšnih 100 g. Saj ni za verjet. Pa dal jih je kuhat v hladno vodo. Na žalost jih ni vrgel proč, ampak mi jih je pustil – špageti so bili podobni pireju! – da si jih lahko pogrejem, ko sem prišla domov. Sicer je priznal, da so res zanič … Aja, pa solil jih tudi ni.
Pa saj ne moreš drugega kot se smejati.
če tale zgodbica ni izmišljena, potem si vsega kriva ti. Moža poznaš najbrž malo več kot par dni, zato prav dobro veš, da nima pojma o kuhanju. Če ste prišli domov v času kosila, bi bilo prav, da ti pripraviš kosilo, po kosilu pa naj mož vse pospravi in pomije, ti pe se greš razvajat do večera in nobene škode ne bi bilo. Mož ni čisto nič kriv. Imeti tako ženo, ki se gre v času kosila najprej razvajat, družina pa ima posledično za kosilo piškote, je pa res too much!
Noro, kake odgovore si dobila, Zofi.
Jaz sem se tko narežala, kot vedno, kadar ti pišeš prigode in prigodice.
Jaz ga ne bi dala v salame – ti še zna prav priti, bi pa rekla, da bi imeli v prihodnje mal izletkov – eno soboto na trnico po novo omako (pa bo šlo darilce zanj), pa k teti po nove nudle (sam naj ji kupi dva paklca kave in ene fajne čokolatine), taglavno pa ga čaka na pomlad – izlet v Toskano (po nov parmezan, valjda).
Men se zdi, da ti je naredu super uslugo!!
Uživaj še vnaprej, naslednko soboto pa naj imajo tvoji za kosilo piškote in kakav, medtem ko boš ti v savni.
Daj še malo opiši, kaka savna je to, pa kaka muska, pa kaki občutki so tam (še nikoli nisem bila v savni, ker me moti moja in tuja golota in bi bila domača super zame, a kaj, ko še nisem zadela na lotu – mogoče pa to nedeljo).
V glavne, naj te blesavi odgovori ne odvrnejo od nove zgodbice, ki jo spet (upam da kmalu) napišeš in prilimaš tu gor.
JAvi se!
LP
Ja, dobra ideja za izletke. Saj zdaj sem se že pohladila.
Savna pa? Neko splošno prepričanje je, da je to zelo draga stvar. Tako kot kakšen bazen ali jacuzzi ali kaj podobnega. Stala je pa 780.000 sit – komplet, s pečko in vso opremo, ki jo rabiš v savni. Saj to ni prav malo denarja, ni pa spet ne vem kaj. Meni je bolj škoda denarja za avto ali pa npr. cunje. Je pa res, da je potem odvisno od tega, kaj še zraven savne delaš (bazen, fitnes… mi tega nimamo) to pa zna drago priti.
No, saj priznam. Res nisem pomislila, da mu količine niso samoumevne. In še pomislila nisem da bo hrano stran vrgel, ker je to zame (vzgoja pač) smrtni greh. Sicer pa, saj tudi meni kaj ni samoumevno, kar je njemu – npr. trenutne razmere v Afganistanu. :)))
jst555 ja kakšne odgovore je dobila. Če je to le izmišljena zgodbica je seveda drugače, a potem bi to tudi namignila. če pa gre za dejansko stanje, potem ima doma celo štalo. Vključno s tem, da gre, ko bi morali otroci spati, ona v savno, čeprav ve, da mož o kuhanju nima pojma.
Sicer pa imajo čisto v redu savne v vseh obi, baumax, bauhaus, po nekaj pod 1000€, mi jo imamo in je čisto v redu. Zraven malo muzike pa svečke, ampak zvečer, ko otroci že spijo, oziroma so siti in umiti…
Odgovori so čisto simptomatični glede na stanje duha pri nas. Inteligence ni, smisla za humor in dobro pisanje še manj, da pa bi kdo kakšno frustracijo svojega uma zadržal zase in je ne širil naokrog, pa itak. Zofa, zakon si.
Tvoje zgodbice pa so ena redkih dobrih, humornih in zabavnih reči, ki se najdejo na tem forumu. Žal. Spremenil se je v vrečo gneva za kup zafrustriranih bab.
Jaz sem tudi za salame. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.