Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.
Grenivka422, 31.05.2024 ob 21:56
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
do krova in pravega kova
poskusi: vnovič in zopet in znova.
Če ti ne uspe prav hitro, začni znova, vedno znova in znova.
To je življenska resnica.
Nikoli ne obupaj.
Se ne vdaj in ne predaj tudi, če je zmaj.
Hrabro, strumno, pogumno naprej, ker ni mej.
Stališče, stičišče ali pa križišče na poti tej, mi gremo naprej.
Vera vase ni truga za prase ampak znak veličine,ki ne mine.
Prepreka, ki šteka in polena pod noge so težke nadloge.
Nič mar za to, uspelo bo, kot pravi modro nebo.
O otrocih
Vaši otroci niso vaši otroci.
Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so.
Po vas prihajajo, a ne od vas.
Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.
Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli.
Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš,
kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.
Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi
Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.
Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci.
Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč.
Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje,
kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.
(Khalil Gibran)
Forum je zaprt za komentiranje.