Kje ste aktivne ženske?
@aleksandra tezka bo to, zanimajo me odlocne in samozavestne. Z nesamozavestnimi sem imel ze prevec opravka
niti nocem vedet kako dolgo se pri tebi ze nabira…ampak po obcutku predolgo 🙂
Ja, zasvojenost s šopingom je resna bolezen. Si pa na pravi poti, vsaj priznaš si zasvojenost.
Oniomanija je tehnični izraz za kompulzivno željo po neprestanem nakupovanju, bolj poznano kot kompulzivno nakupovanje ali zasvojenost z nakupovanjem. Gre za duševno motnjo, kjer se oseba ne more upreti nakupovanju vsega kar vidijo v trgovini. Je bolezen, ki lahko prevzame posameznikovo življenje. Velikokrat se zgodi, da imajo osebe poleg te bolezni tudi hitro menjanje razpoloženja, občutek tesnobe, motnje hranjenja ali še kakšno drugo zasvojenost.
Sam proces nakupovanja pri osebi s to boleznijo je zelo drugačen kot pri drugih ljudeh. Ljudje, ki ne trpijo za boleznijo, se odpravijo v trgovino z namenom, da bodo kupili tisto kar potrebujejo. Mogoče jim v trgovini pade v oči kakšen artikel, katerega niso mislili kupiti. Nakupovanje predstavlja le naporen opravek, ki ga morajo storiti. Proces kupovanja pri posameznikih, ki pa imajo oniomanijo, pa je zelo drugačen. Samo izkušnjo nakupovanja doživljajo tako kot odvisnik, ki dobi svoj odmerek droge. Zato se oniomanija tudi uvršča med resne zasvojenosti, kot so alkoholizmom, zasvojenost z drogami, zasvojenost z igrami na srečo itd.
Nakupovanje osebe z oniomanija doživljajo zelo intenzivno in čustveno. Med samo nakupovalno izkušnjo se jim začnejo potiti roke, srce jim razbija in adrenalin se sprošča v telesu. Nakupovanje jih tako zadovoljuje, da hočejo ta občutek čutiti čim pogosteje. Zato kupujejo neprestano in velikokrat ter tako nakupijo ogromno stvari, ki jih ne potrebujejo.
Oniomanija pa ne prevzame le ljudi s to motnjo, temveč poseže tudi v življenja njihovih svojcev in prijateljev. Sama zasvojenost ni škodljiva telesu, vendar pa močno vpliva na vse ostale življenjske dejavnike. Posameznik, ki ga je bolezen obsedla do te mere, lahko izgubi prijatelje, službo in premoženje. Tako kot ostale zasvojenosti, tudi ta zelo vpliva na odnose z najbližjimi. Nekaterim nakupovanje povzroči največji užitek ravno takrat, ko vedo, da kršijo pravila in se upirajo najbljižjim, ki jih skušajo odvrniti od tega dejanja. V takih primerih je adrenalin še bolj prisoten in občutijo še večje zadovoljstvo.
Zasvojenost z nakupovanjem naj bi bila najbolj pogosta pri ženskah, starih okoli trideset let. Običajno so to osebe, ki imajo povprečne ali podpovprečne dohodke. Količina nakupovanja tako v večini primerov ni enakovredna njihovi kupni moči. Zato velikokrat zaidejo v finančne težave, ki pa lahko vplivajo tudi na najbližnje. Velikokrat se zlažejo svojcem in prijateljem ter skrivajo kupljene artikle in račune. Medtem ko jim je samo nakupovanje v zadovoljstvo, se po koncu nakupovanja počutijo osramočene in razočarane nad seboj. Vendar pa teh artiklov potem nočejo vrniti nazaj v trgovino ali jih oddati. Artikli so večinoma še zaprti ali pa imajo na sebi še ceno. Še ena stopnja te bolezni pa je kopičenje stvari, ki jih ne potrebujejo. To je še eno kompulzivno obnašanje, ki se velikokrat pojavi v kombinaciji z oniomanijo. Saj se zasvojenci nočejo ločiti od stvari, ki so jih nakupili.
Zdravljenje oniomanije je zelo naporen proces, saj se ne moremo izogniti nakupovanju. Oseba, ki je zasvojena s nakupovanjem, v nakupovanju najde nek izhod iz svojega realnega življenja. Nakupovanje ji predstavlja oddih. Zdravljenje oniomanije hoče doseči, da lahko posameznik sam racionalno in varčno nakupuje. Obstaja več načinov zdravljenja, vendar je pomoč psihologa v vsakem primeru potrebna. Za ozdravljenje pa je najpomembnejša predanost zasvojenca, da se resnično hoče ozdraviti.
Za Maribročana in Matjčko:
Narcistična osebnostna struktura sodi med mejne (manj zrele) strukture osebnosti. Kaže se kot pretiran občutek lastne pomembnosti in globoka potreba po občudovanju.
Za narcistično osebo bi lahko poenostavljeno rekli, da preveč upošteva le svoj pogled na svet kot edini pravilen, dober in z najboljšimi nameni. Ampak za to masko visokega samozaupanja leži krhka samopodoba, občutljiva na najmanjšo kritiko. Za narcistične osebnosti je torej značilen razcep v samopodobi: na zunanjo (javno) idealno in grandiozno ter razvrednoteno notranjo, ki je zelo krhka in ranljiva. Zunanja samopodoba služi temu, da ščiti krhko notranjo pred občutkom razvrednotenja, torej da ohranja samospoštovanje.
Najbrz so ji joski res pomagali. Pa tudi tako na papirju nima slab CV. lol
Samo hudic je v malenkostih.
Sem ravno z eno bivso govoril – sve ostala prijatelja – in se je samo smejala; da se naj ne sekiram, bom ze na pravo naletu. Saj ima prav…[/quote]
Ja, za tiste, ki so nagnjeni k perfektnostim.
Saj na splošno, kot družba, smo vedno bolj zahtevni in kompliciramo za vsak drek. 🙂
Tako pri tehniki, kot pri samih odnosih…..[/quote]
Najbrz si prebral par zelo konkretnik primerov malenkosti s katerimi sem se nedavno sreceval. Nic od nastetega ni samo po sebi nekaj strasnega, velikega, neodpustnega. Ampak, ko dam vse pod crto in se vprasam ali je meni res treba vstrajati z osebo, ki mi je ze po parih mesecih vse to pokazala, si recem, ne, v to se pa res ne bom spustil. Ne dvomim pa, da se bo kdo drug. Po zeljah…
Iz izkusenj vam povem, da je v nasih letih vse polno skart robe med samskimi s se pa se osebnostnimi problemi, ipd, ki mocno otezijo karkoli resnega bi se ze razvilo. Tega se vcasih nisem zavedal, posledicno niti opazil nisem, in bil pripravljen leta riniti skozi zid. Danes pa se zavedam kako jalovo pocetje je to in da brez dobre moke dobrega kruha se s toliko ljubezni ne gre speci.
Dater, če si takšen kot je Mariborčan, kar se tiče značaja, potem mi je jasno zakaj najdeš same čudaške ženske.
Zelo nenavadno mi je, če neka oseba, ki je oh in sploh super, vedno naleti na take čudaške osebe. Ne rečem, 1x, 2x, ampak potem se pa človek že kaj nauči.
Zakaj se sploh zapletat z neprimernimi? Aja, seks.
Meni bi bilo nerodno reči, da sem bila s celim kupim slabih moških. Jaz bivših ne kritiziram. S slabimi moškimi ne seksam, moški pa očitno, vsaj nekateri, seksate z vsem kar vam pride na pot potem pa jokate, da ni kvalitetnih žensk.
NO, ne vsi moški, da ne bo pomote.
Dater, si si kaj podoben z mariborskim princem?
Upam, da ne.
Se pa bojim, da si podobno vzvišen, samovšečen, zato težave pri ženskah?
Ja, za tiste, ki so nagnjeni k perfektnostim.
Saj na splošno, kot družba, smo vedno bolj zahtevni in kompliciramo za vsak drek. 🙂
Tako pri tehniki, kot pri samih odnosih…..[/quote]
Najbrz si prebral par zelo konkretnik primerov malenkosti s katerimi sem se nedavno sreceval. Nic od nastetega ni samo po sebi nekaj strasnega, velikega, neodpustnega. Ampak, ko dam vse pod crto in se vprasam ali je meni res treba vstrajati z osebo, ki mi je ze po parih mesecih vse to pokazala, si recem, ne, v to se pa res ne bom spustil. Ne dvomim pa, da se bo kdo drug. Po zeljah…
Iz izkusenj vam povem, da je v nasih letih vse polno skart robe med samskimi s se pa se osebnostnimi problemi, ipd, ki mocno otezijo karkoli resnega bi se ze razvilo. Tega se vcasih nisem zavedal, posledicno niti opazil nisem, in bil pripravljen leta riniti skozi zid. Danes pa se zavedam kako jalovo pocetje je to in da brez dobre moke dobrega kruha se s toliko ljubezni ne gre speci.[/quote]
In to so lastnosti, ki sem jih razbral pri svoji, od vceraj bivsi. Sploh tezava sprejeti se tako ocitno kritiko in takojsen kontra napad me je prepricala, da ima punca dosti bolj resne probleme, kot se kadarkoli prej sploh pomislil. Namrec, tisti, ki se malo bolj razumemo v to vemo, da od taksnih oseb samo stran
Mogoče pa si prezahteven?
Od ženske ne moreš pričakovat, da bo pri športu tako hita in močna kot si ti. Žensko telo pač ni enako moškemu.
Meni se zdiš tak, da rad tekmuje kdo bo prej na vrhu. To pa ženske odbija.
Praviš, da imaš na voljo kup nadpovprečnih kandidatk. Pa ti ni nobena dobra?
Kaje narobe z njimi?
Če je ena zafrustrirana kot tista, ki si jo včeraj pustil, to ni ravno nadpovprečna.
Zakaj se potem vežeš s podpovprečnimi če imaš na voljo toliko nadpovprečnih?
Kot kaze imava kak skupen hobi, sicer pa mu nisem ravno dvojcek.
Mislim, da sem ze enkrat napisal, do se notranjost sele s casom spozna. In ovitek, ne glede na to kako bolj ali manj je lep, sila malo pove o osebnosti. Ali drugace povedano, “grde” nimajo nic lepse notranjosti.
Razumem tvojo logiko. Vendar bi dodal, da se zapletam s toliko “cudnimi”, ker toliko “cudnih” zal obstaja med ne vec rosno mladimi, pa se vedno samskimi. Tudi moskimi; gotovo.
Res pa da tega vecina najbrz ne opazi do te mere kot npr. jaz. Blizje so nekemu povprecju, predvsem v nacinu razmisljanja in zivljenskih navadah. Skratka, bolj so si podobni, manj razlik priplava na povrsje, pa se takrat ko nastanejo problemi se jih dolgo ignorira in veza le prividno dlje traje. Ponovno, kot sem ze napisal, tudi sam sem bil svoj cas sila potrpezljiv utopist in vztrajal, ko bi ze davno moral koncati.
Gotovo pa imam dolocene probleme tudi zaradi tega ker nisem ravno nek xy kekec. Morda za nekoga paradoks, ampak ne zagrejem se ravno za vsako kiklo, v ze tako majhnem bazenu pa tudi ni prav dosti punc, ki so vsaj priblizno na mojem nivuju.
Ce bi bilo z mano kaj dovolj posebnega narobe, bi me ne le kaksna tudi sama pustila ali mi jih vsaj napela, kaj da ga biksam. Konkretno kritiko zadne pa sem ze tudi podal in, ce se komu da, nas sam preceni, kolikor je slo za fiktivne in koliko resna probleme.
Res sem vse bolj na hitro prebral…Me pa zanima, če si slučajno razmišljal o tem, če imaš sam prav tako težave pri sprejemanju drugačnosti, kot tvoja bivša. Le da se to prepričanje pri vsakem odraža na različnih nivojih.
Pišeš, da se prilagajaš, vendar to ni tisto pravo….Glej, za vsak odnos je prav tako potrebno neko prilagajanje in odrekanje. Najti osebo, s katero se boš ujemal v vseh podrobnostih, je nemogoče.
Tvoja bivša ti je le pokazala ogledalo preko katerega si spoznal kdo si..Oziroma bi naj. Tako, kot ti njej.
Forum je zaprt za komentiranje.