Kje se zbirate SAMSKI MOŠKI (30-40 let)?

Ker je ljubezen potreba enako kot potreba po hrani, je sila lepo življenje, če ves čas stradaš.:-)

Sam v svojem prostem času sila ogromno kolesarim (najraje imam vzpone!). Kolesarstvo me pomirja.. hkrati pa je idealno zame, saj sem človek, ki v svojem življenju potrebuje izzive&adrenalin – seveda ne samo v smislu kolesarjenja, temveč tudi nasplošno, kar se tiče samega življenja;) – Skratka – počnem to, kar me v življ. osrečuje – mi daje na nek način občutek svobode (kolesarstvo, pisanje, branje, glasba, narava, potovanja&seveda tudi druženje z ljudmi, ki so vsaj pribl. miselno na moji frekvenci).

Včasih sem tudi sila rad sam s seboj… Seveda pa globoko znotraj sebe hrepenim po čutnem ženskem srcu.. ampak nikoli ne počnem nekaj na silo ..pravzaprav dajem vedno času čas, v katerem moje upanje nikoli ne umre:)

Nekako sem se naučil, da je bolje, v kolikor ne iščeš sam.. temveč, da te poišče&zadane samo;) – Do takrat pa delaj na sebi – imej se rada; počni stvari, ki te v življenju osrečujejo&podari komu svoj nasmeh:) . . .

Kaj to pomeni? Neizkušena na področju partnerstva?

To si pa zelo lepo napisal. Jaz tudi tako delujem.

Upanje je večkrat le izraz (slabe) tolažbe. Z upanjem se tolažimo, da enkrat pa mogoče le bo….

Upanje je večkrat le izraz (slabe) tolažbe. Z upanjem se tolažimo, da enkrat pa mogoče le bo….[/quote]

Upanje pase večno bedo; potrebno je kaj več narediti ne le upati.

Ah, dejta no … upanje je pa ja fajn! Pomeni, da si živ, da vztrajaš! Če delaš 80% drugih stvari, nekje v ozadju pa ti gori lučka upanja … oz. drugače povedano sprijaznjenost s trenutno situacijo, pomeni da znaš v njej uživati, in istočasno “iščeš” oz. si odprt za nova poznanstva, Tako jaz vidim LG-jev post.

Ok, vsak ima svoj pristop, kar ne pomeni, da jaz živim prazno, brez upanja in da v meni ne tli ničesar, toda zgolj upanje zelo zelo redkim prinese na pladnju “tisto na kar upajo”, sem mnenja, da je potrebno narediti kaj za to. Golo upanje nam preostane le še takrat, ko smo povsem nemočni in nimamo nobenega vpliva na “izid”.

Se strinjam, ampak upanje se je nanašalo na LG-jev post in jaz sem pisala za tisti kontekst. Če veze načrtno ne želiš iskat, ti pač preostane upanje oz. odprtost za nove ljudi, medtem ko živiš življenje, kot ga želiš.

Upanje je večkrat le izraz (slabe) tolažbe. Z upanjem se tolažimo, da enkrat pa mogoče le bo….[/quote]

Upanje pase večno bedo; potrebno je kaj več narediti ne le upati.[/quote]

Se zelo strinjam.

Je pa zanimivo, kako imamo dvojna merila … Recimo pri službi, hujšanju, želji po več denarja ne bo nihče rekel, upanje umre zadnje in podobno, ampak aktiviraj se, išči, izobražuj se, začni manj jest in več gibaj, šparaj, poišči boljšo službo … Glede partnerstva naj bi bile pa dovolj že pobožne želje?

Je razlika, ali partnerstvo iščeš ali pač ne iščeš in se samo giblješ v sferah, kjer upaš da naletiš na kakšno zanimivo. Če ne iščeš, ne pomeni, da sediš križemrok, ampak da se pač prepustiš življenju. Nekdo, ki partnerja potrebuje, pa se verjetno aktivira na vse konce.

Žal je takih čisto premalo. Sicer alpinisti niso ravno po mojem okusu, ampak gorniki pa so super, da ne govorim o vseh ostalih naštetih zadevah. Samo kje spoznati take kerlce? Jih je čisto premalo. Če pa že kakega takega poznam pa že ima partnerko.

[/quote]

Recimo na kakem gorniškem/tekaškem/planinskem forumu. Če spoznaš kakega, ki ima že partnerko, se lahko naslednjič zmenite v večji družbi, kjer on pripelje še samskega kolega, hint hint

Krivokljunka, he, he, nisi dobro prebrala kakega. Na forumih,ki jih omenjaš se ne zadržujejo taki. Mene bolj zanimajo tisti, ki gredo v Dalmacijo pa na Nordkap pa na vršace. Pa ne čisto navadni planinci in navadni kolesarji, tekači pa sploh ne :). AMpak točno tisto, kar je tako napisala :).

Yuk, men pa taki niso hudi, kao neki hribolasci, mojo mami baje full osvajajo pa ima čez 50, tut taki 30 let stari kvazi pohodniki, ona full v gore hodi. Tko da tiste, ki vas privlačijo gozdni jožeti in podobni gorniki ajde v hribe:)

Princess28, jaz sem imela bolj v mislih tiste, ki tudi kaj poplezajo pa niso neki hudi aplinisti, ne planincev :). Še bolj pa vleče tisto o Nordkapu in Dalmaciji. Predvsem to dvoje :).

Si že bila na teh forumih prijavljena in oddala oglas, da veš ali samo sklepaš? Sklepanje je včasih nehvaležno delo. Ker vedno sklepamo po sebi.

Pa popotniški forumi, blogi itd. Pa tega je polno. Helia, Chebul, Adventure.si so ene take agencije, ki združujejo kolesarjenje, pohodništvo s popotovanjem v oddaaaaljene kraje. Na FB jih najdeš, če ne drugega.

Če hočeš, najdeš, tak jaz pravim 🙂

Seveda sem na omenjenih forumih že poskusila :).
Naštevaš mi turistične agencije. Tisti kerlc, ki se odpravi s kolesom v Dalmacijo, ne rabi agencij :). Mene prvilačijo taki, ki gredo na potovanje sami, na svojo roko, brez agencije. Helia, Chebul… to so pa turistične agencije :). Turisti mi niso zanimivi.

prav takega, torej padaš bolj na avanturistične tipe moških. Potem mogoče pojdi sama na kakšno potovanje, recimo v Azijo, Indija recimo tam je pomojem dosti takih hippy scena tipov.

Hippy? Pa kakšni hipiji? Tisti, ki gre s kolesom na Nordkap seveda nikakor ni hipi. Ja, avanturistične, ne pa hipije. In ne na moške brez službe. Ja, tudi sama to počnem. Sem jo že mahnila v Črno Goro s kolesom pa šla na kako turce na tri- in štiritisočake pa kak bolj divji treking. Odličen odklop v času dopusta. Pa še zdaleč nisem hipi.

Meni so taki tipi hippyi, jaz jim tako pravim, to pomeni da so zelo avanturistične narave običajno ne morejo ostati na enem mestu, ogromno potujejo, imajo veliko partnerjev, nobene resne veze, nič jih ni strah, probajo marsikaj. Pač tipi ljudi, ki se nočejo ostaliti, so pa avanturisti, to jim je način življenja.

No, ne vem moje izkušnje s takimi ljudmi so bile da so bolj hippyievske narave. Pa saj to nisem mislila v negativnem smislu. Enim ljudem so oni blazno všeč in se poistovetijo z njihovim načinom življenja.

Princesa, močno se motiš. Jaz sem taka pa daleč od tega, da bi bila hipi. Pod besedo hipi si jaz predstavljam nekoga, ki ne hodi v službo, tu in tam kako travco skadi in podobno.
Jaz pa ne kadim, ne pijem, hodim redno v službo, imam svoje stanovanje. Vse pošlihtano. Potujem pa kolikor imam dopusta, lazim po štiritisočakih in podobno. In se niti pod razno ne počutim hippy. In tudi pod razno nimam veliko partnerjev. Kadar sem bila v vezi, sem bila resno v vezi. In tudi sedaj si želim resne veze.
Ni vsak, ki ne gre na dopust na morje ali v toplice, amapk raje na MontBlanc ali pa na treking v Patagonijo ali kaj takega, čudak. Hippy pa sploh ne. Hippijev ne najdeš na MontBlancu pa Elbrusu tudi ne.

prav takega, nisem mislila s hippy izrazom tebe. Sem pa tudi sama spoznala in še spoznavam moške, in vem kak tip moškega je hippy, so tudi taki ki imajo službe samo to so tipi ljudi oz. moških v tem primeru, umetniški tipi tudi bolj, nestanovitni. Saj za zabavo, družbo so v redu, za kaj resnega pa vsaj zame ne hvala.

Na MontBlanku je bila pa moja mami že 2 krat, ona hodi z eno skupino manjšo ko si organizirajo sami z enim malim kombijem in tako potujejo. Sicer so vsi nad 50 stari, no večina od njih kakor je pravila. Mogoče bi kaj takega tudi tebe zanimalo, samo da bi bili mlajši v skupini, mislim tvojih let.

Zakaj pa nisi mislila mene, če sem jaz taka? Vsi, ki počnejo to, kar počnem so hippy, jaz pa nisem? Ne razumeš me, jaz ne iščem hippyev pa umetnikov in podobnih. Jaz iščem sebi podobne :). In če jaz nisem hippy, zaradi mojega početja, ne vem zakaj bi bil moški, ki počne podobne stvari kot jaz hippy?
No saj jaz sem že bila na MontBlancu, ne vleče me več. Grem raje še tja, kjer nisem bila :). Ja, ponavadi grem na kaj takega tudi jaz, v kaki mali skupinici. Na trekinge, potovanja s kolesom, grem pa kar sama.

Se ti ne zdi, da si malce preveč ozkousmerjena glede na to, da iščeš? Točno takega po svojem kalupu ne boš našla, ker ne obstaja.

Lahko pa preko teh agencij spoznaš koga, in se na naslednji potem odpravita sama.

Krivokljun, se sploh zavedaš koliko denarja pobereje turistične agencije? Potovanja, ki me zanimajo, bi stala 3x več z agencijo kot brez nje :). Da ne govorimo o tem, da te potem vlačijo okrog kot ovco in sploh ne moreš it pogledat tistega, kar ni na programu, ti si pa želiš. Z agencijo eno potovanje, brez nje za isti denar tri potovanja. Jaz sem zato vedno za drugo varianto, ker rada potujem, denarja pa mi vedno manjka.
Praviš, da brez ozko iščem. Mogoče, mogoče je pa tudi to, da sem raje samska kot v bedni vezi.
Pri mojih bivših je bilo tako, da je vsak želel dopust preživet ob morju in lenarit ali pa v toplice in lenarit. Meni pa to ni šlo. Vikendi isto ne. Pa je šla ena veza narazen pa druga pa tretja… tako, da tudi, če sem bila v vezi, sem morala sama okrog hodit. Tako, da zdaj sem pa samska, grem proti 45 let in če srečam sebi podobnega fajn, če ne bom pa še naprej samska :).