Kje je prihodnost?
Včasih sem razmišljala tako:
Če bom pridna, če se bom lepo učila in če bom končala faks, ki me veseli, bom tudi našla službo, ki me veseli. No do diplome je šlo. Sicer sem vedela, da sem na faksu, ki ne obeta dobre plače, ampak sem bila prepričana, da je najpomembneje to, da študiram stvar, ki me veseli. No pa stanje sedaj:
Po diplomi dalj časa brezposelna, delat sem morala preko študenta. Potem nadomeščala par porodnišk, vedno delo, ki ni imelo nobene veze z mojim študijem. Ampak ok, delo je bilo. Sedaj redno zaposlena, stara 35, še vedno delam nekaj čisto drugega, nič takega, kar sem študirala. Sem tik pred doktoratom. Plača 930€ pa ves čas poslušam kako smo javni uslužbenci leni, paraziti, vsi nam privoščijo niažnej plače, ki potem ne bo niti 800€.
Smo res tako slabi? Jaz bi z veselejm delala kje drugje, če bi dobila, nekaj s svojega področja. Tu pa res delam le za plačo, pa je res tako velika?
Pri svojih 35ih letih ne morem vzeti niti kredita za stanovanje. Pa tako rada bi ga nabavila, da bi imela zadeve rešene.
Zakaj nas toliko izšolajo, če nas potem nihče ne rabi in moramo biti srečni, da sploh imamo delo? Vem, da nas je preveč, ampak zakaj toliko vpisnih mest?
Mi bo sploh kdaj uspelo dobiti službo s področja, ki me zaniam?
Sprašuješ vprašanja, na katera nihče ne pozna odgovora… sicer vem, da potrebuješ le tolažbo, ampak, get real. Vse bo v redu. 😉
“Zakaj nas toliko izšolajo, če nas potem nihče ne rabi in moramo biti srečni, da sploh imamo delo?”
Zato ker je sistem tak. Faksi so navaden biznbis. Profesorji ti nakladajo kako bo fino, ko enkrat zaključiš njihov faks, in to na vseh faksih govorijo – pa kaj še, boli njih zate kako bo po faksu, njih samo zanima da bodo imeli več študentov, ker na vsakega študenta dobijo evrčke 🙂 Na istem so kot ti, rabijo denar, in vse bodo naredili za to da ga dobijo. Tudi našponajo naivne študente.
Tak je lajf. So sicer izjeme, ampak so zelo redke.
Predvidevam da si družboslovec, imam prav?
“Mi bo sploh kdaj uspelo dobiti službo s področja, ki me zaniam?”
Glede tega bi pa rekel samo tole, v naravi so vrste, ki se niso prilagodile, enostavno izumrle. Nič ti ne pomaga vzdihovanje – lahko da tebe nekaj zanima, ampak drugih ne. Prilagodi se razmeram. Vem da se sliši kruto, ampak tako je to na tem svetu.
precej otročja si, pa še pred doktoratom. No ja, toliko so pač danes vredni akademski nazivi.
Če si študirala nekaj kar te veseli in vedela, da bo le veselje in malo kruha, ne vem, kaj bi sedaj sploh še rada. Meni je tudi marsikaj v veselje, kruh si pa služim pač tam, kjer je denar. Malo je ljudi, ki delajo samo tisto, kar jih veseli. Je pa to mogoče. Samo potem moraš iti na vse ali nič, delati kot nor in tvegati. enim uspe vse, drugim nič.
No, tvoja zgodba lepo prikaže, da ne izgublja vrednost samo denar, ampak tudi izobrazba. Bo lahko kmalu spet več veljal dober obrtnik ali kmet kot mizerno plačan doktor. Ker pa deliš usodo skorajda vse na nek način izgubljene generacije, ki jih ne čaka ne svetla bodočnost, še penzije so velik vprašaj, živi za danes in užij vsak trenutek posebej. Ker ne vemo, kaj nam bodo še politiki zakuhali, lahko je to šele začetek slabih dni.
Latissa, ja izobrazba je že zdavnaj razvrednotena. Čisto preveč študentov je in posledično je diploma zelo malo vredna. Danes je pravo veselje, če ima človek voljo biti obrtnik take smeri, ki se rabi: recimo mizar, zidar, serviser pralnih strojev.
Veselje ali plača, vidim, da ne razumeš v čem je težava. Veš eni študirajo pač zato, da dobijo neko diplomo, vseeno katero. Eni pa smo garali zato, da bi delali vsaj delno nekaj takega, kar nas veseli. Zdaj pa delam nekaj takega kar me ne veseli, plača pa takšna, da ne zmore drugega kot najeto stanovanje. Želela pa bi nabavit stanovanje, da ne bi celo življenje plačevala najemnine. Nihče ne pričakuje, da bo delal le tisto, kar ga veseli. Je pa žalostno, če svoje izobrazbe ne vnovčiš niti malo.
113, očitno nisem izumrla. Dejstvo pa je res tako kot praviš: faksi so samo biznis. Ni važno koliko jih bo po diplomi zaposlilo, važno je, da imamo čim več glav študentov, da zaslužimo.
114, vprašaj kar te zanima.
Robi, pridnost zna biti celo ovira. Danes moraš znati biti krut, pohodit druge, jezik dobro obračat in ti uspe. Pridni, brihtni, sposobni in zraven tudi moralni pa redko uspejo. Tu in tam se najde taka svetla izjema.
moski111, veš, da v tujini tudi ne leži denar po cesti.
Marko, tako nekak.
Forum je zaprt za komentiranje.