Kdo uči otroke kolesarjenja, plavanja itd. – mama ali ata?
Imava otroka v teh letih, ko ga je treba naučiti raznih veščin, od kolesarjenja, plavanja in podobno. Za nekaj smo ga vpisali v tečaje, še vseeno pa čisto za vse ni tečajev pa tudi nujna je vaja v domačem okolju.
Glede teh spretnosti sem imela v glavi, da saj bo pa že ata poskrbel za to, da bo otroku pokazal in ga naučil. Malo morgen. Da skrajšam, jaz sem tista, torej mama, ki otroka uči vse te stvari. Saj mi ni problem se potruditi in uživam v tem, ko vidim otroka, kako je ponosen na svoje dosežke, pa vendar se mi zdi, da naj bi bil oče za take stvari.
Kako pa je v drugih družinah, kdo prevzame te “naloge”?
Pri nas oba na poganjalčkih, najprej najmanjših s 3 kolesi, potem vecji na 2 kolesih. Oba sta zvozila v parih minutah na kolo. Takrat sva bila oba poleg.
Plavat sva jih pa dala na tečaj, takoj ko je bilo možno. Hči plavala 3 zimske sezone, plava zsaj kot riba, ker je voda njen drugi habitat. Sin je mel tečaj 2 zimi, je pa bolj kopenski tip, kljub temu plava ok, tako da ni strahu ne na morju ne na bazenu, da bo kdo utonil. Takle pri nas.
To mora naučit oče, zato ker oče nima tako mehkega srca kot mama in pusti, da otrok pade, se potolče, ne histerizira in ne paničari. Mama otroku nič ne pusti, ker jo je tako strah, da se ne bi poškodoval. Noč narobe, to je vse naravno. Tudi zato je pomembno, da ima otrok očeta oziroma moško figuro v otroštvu. In seveda žensko. In zato sta dva očeta ali dve mami zelo velika škoda za otroka.
Plavati so se učili na tečajih, kamor sem jih mnogokrat peljalala jaz in kasneje na morju z očetom, med tem, ko sem jaz kuhala. Mož je šel raje v vodo z otroci, tudi plaval je lahko, če so se obešali nanj.
Kolesarili so večinoma z mano na poganjalčkih in masneje na kolesih na sprehodu.
Smučati sem jih učila večimoma jaz, ker sem naredila vse skupaj bolj zabavno za mlajše, s starejšim je smučal mož. Tudi peš s palicami v hrib sem bila gondola.
Drsala sem z njimi jaz..
Je pa res, da sem možu lahko zaupala otroke 100%, tudi v prometu, v vodi, ipd. Mnogo očetov pa ni pri stvari. Z očeti ponavadi pride vse bolj razpuščeno in več je ambicioznega siljenja k športu in zato tudi več začetnih padcev ali celo odpora do športa. Tako da menim, naj z njimi te stvari počne tisti, ki v tem uživa. Predvem pa naj otrok ne uči, ampak jih bolj tiho varuje pri njihovem odkrivanju vode, kolesarjenja in ostalih športov.
pa ni prvič, 19.08.2025 ob 22:13
Imava otroka v teh letih, ko ga je treba naučiti raznih veščin, od kolesarjenja, plavanja in podobno. Za nekaj smo ga vpisali v tečaje, še vseeno pa čisto za vse ni tečajev pa tudi nujna je vaja v domačem okolju.
Glede teh spretnosti sem imela v glavi, da saj bo pa že ata poskrbel za to, da bo otroku pokazal in ga naučil. Malo morgen. Da skrajšam, jaz sem tista, torej mama, ki otroka uči vse te stvari. Saj mi ni problem se potruditi in uživam v tem, ko vidim otroka, kako je ponosen na svoje dosežke, pa vendar se mi zdi, da naj bi bil oče za take stvari.
Kako pa je v drugih družinah, kdo prevzame te “naloge”?
plavanje tečaj plus oba na dopustih.
kolesarjenje je naučila babi
Voda je njun naravni habitat. Prej sta se znala potapljati kot plavati žabico ali kravel. Ker smo vsi radi v vodi, sva jih učila oba. Je pa res za moške lažje ker so bolj močni, da se jih otrok lahko prime. Drugače nikoli nosta imela rokavčkov ali šlaufa. Splavala sta s pomočjo tube. Tudi ko sta že splavala smo šli na daljše plavanje s tubo. Ko sta splavala sta potem hodila čez par zim na plavanje v lokalni bazen. Tako sta izpilila tehnike.
Na kolo sta brez problema v parih urah prešaltala iz poganjalčka. Pri enem sem bila zraven jaz, pri drugem babi. Prometnih predpisov sva jih učila oba med kar med vožnjami.
Rolanje so jih naučili v vrtcu – organiziran tečaj. Prehod iz rolerjev na drsalke je bil čisto spontan. Vsako zimo so potem hodili drsst z vrtcem na mestno drsališče.
Smučanje so se naučili v tečaju.
Forum je zaprt za komentiranje.