Glede na to, da se nekateri ne držijo pravil o parkiranju na prostoru za invalidne osebe in jim je malo mar, če ta prostor kdo zasede, izgovori so razno razni

postavljam vprašanje

– kdo si upa čez rdečo luč v križišče z izgovorom, saj tam trenutno ni nobenega, pa grem

Upam. Že šla. Enkrat šla v hudi gneči, ko sem čakala do nezavesti in se jih je že sto urinilo pred mano. Čez rdečo in policaj me ustavi. In mi oprosti. Hvala mu!

Če res nikjer ni nobenega, zakaj pa ne. Pa ne zato, da me ne bi videli, ampak da ne bi povzročil kakšne nesreče.

Upam, a ne grem, nikoli – tudi če je to sredi noči in ni nikjer nikogar.

Pravila so zato, da se jih držimo. Vsi!

Ja, saj zato pa je tak kaos na cesti, kakršen je. Potem se boste pa čudili, kako ravno jaz udeležen v nesreči???

Sem zgrožena tako nad tistimi, ki zasedaj parkirna mesta invalidov, kot tistimi, ki se gredo drzno vožnjo oz. neupoštevanje prometnih predpisov.

Pravila so pravila!

Niso kar tako za hec in smeh , so za RES!

Sem šla, ko sem otroka z dihalno stisko peljala na urgenco, sredi noči in ni bilo nikjer nikogar. Tisto noč sem prevozila celo dve rdeči luči. Drugače nikoli.

Jaz sem šla peš, pa mi policaj ni oprostil, ampak dal kazen.
Pa grem kljub temu še vedno, če ni nikogar.
Z avtom pa NIKOLI, ne glede na prazno cesto.

Ne upam, četudi je prazna cesta. Vedno ustavim in počakam zeleno, mi je življenje preveč dragoceno in še otroke imam.

Kake tri tedne nazaj sem bila z avtom prva v vrsti na križišču. Čakala na zeleno. In ponavadi speljem takoj ko vidim zeleno. Tistikrat pa nisem. In mi gori že par sekund zelena ko jo opazim, v tistem momentu pa švigne čez križišče kombi, z veliko hitrostjo. Jasno je kombi prevozil rdečo luč in če bi jaz speljala takoj, bi treščil vame. In to zelo. Sem noseča in ne predstavljam si, kakšne bi bile posledice. Hvala, ne vem komu, tam zgoraj, da sem na tistem križišču “zaspala” zeleno luč.

Rdeča luč ni sama sebi namen in v tem primeru ne smeš čez, če pa je sama sebi namen, to pomeni, da sveti brez zveze, v tem primeru lahko zapelješ in tisti policaj ki te za to kaznuje je policijski in butec zakona.

Sem šel enkrat z istim mišljenjem kot mojca e in nikoli več. Pa glih takrat se je en pojavil na desni strani. Razen, če bi spregledal.

Z izgovorom,saj tam trenutno ni nobenega, pa grem- ne da si ne bi upala, ampak nočem, ker spoštujem določena pravila.
križišče polno avtomobilov-ne upam,
policaj pri križišču-ne upam,
za stavo ponoči, žive duše nikjer-upam,
če gre za življenje (pomembne sekunde), prazno križišče sredi belega dne-upam brez slabe vesti.

Glede parkiranja na prostoru za invalide-sem si lahko dala duška, ko sem delala kot varnostnica v trgovini, nobenemu ni uspelo imet parkiran avto več kot minuto, ker sem ga takoj opozorila kje je parkiral in izgovori samo minutko me niso omehčali, pa naj parkira za minutko na sredini parkirišča če si upa. To so res pravi mačoti oz. dame, se pripelje z dobro znamko, porihtan/a v nulo, pa parkira na prostor za invalide, mi je vedno takoj “kapnilo” zakaj parkirajo tam-imajo pravico, ker so invalidi v glavi.

zakaj pa ne morda naredim še kariero….

http://24ur.com/novice/slovenija/najverjetnejsi-novi-prvi-kriminalist-je-bil-v-zaporu.html

Peš in s kolesom vedno, kadar “je sredi noči in ni nikjer nikogar”, z avtom NIKOLI do sedaj, bi pa gotovo šla, kot je npr ena napisala, sredi noči, urgenca… Kaj pa vem, za mojo etiko in moralo je to ok, ne škodim nikomur.

velikokrat potegnem čez, če vidim da je varno. letno naredim čez 50.000km pa ni nikol težav… sam res pa je,da moraš biti 120% prepričan v manever.