Kdo sem jaz? Sem to, kar drugi menijo o meni?

Torej, sem res to, kar mislim da sem?Alj je to preveč subjektivno in sem v resnici TO, kar drugi mislijo oz. menijo o meni. Pač je treba biti objektiven.

če ne veš kdo si ti.. ne išči odgovorov zunaj sebe tem,več fajn šeraufi po sebi v globine globoko. Ko boš vedela, kdo si, ti tudi noben ne bo mogel vsiliti nekaj tujega, svojega.

Zdaj to kako te drugi vidijo-večina zgolj nekaj preslikava, vsiljuje, podtika-ker človeka nimajo namena slišat ampak si o njemu ustvarijo svoje mnenje na podlagi slišanega ali od drugih(šinfanje je itak nacionalni šport) ali na podlagi svojega predvidevanja, domnev.

Potem pa obstajamo še taki, redki, ki človeka zares slišimo, vidimo, začutimo. Če nam človek kaže neko svojo masko, začutimo, da ni iskren, zato v takem primeru ga ne opisujem takega, kot mi on hoče vsiliti neko podobo ampak takega kot je v resnici za podobo. Seveda tudi tu nastopijo težave, ker če sebe skriva pred mano, mi zagotovo ne bo priznal, da sem ga prepoznala.

Meni tudi kdaj kdo hoče kaj svojega vsiliti, a jaz sebe poznam, se ne bojim svojih globin, sem šeraufala po sebi- in mi noben ne more vsiliti nekaj, kar nima veze z mano. pa če se skregam do konca s to osebo, ga napizdim al pa če se samo smejim in odidem, pa naj bluzi naprej če če. Kokr je ?.

Uf, tole je pa u nulo napisan ??sicer subjektivno, ampak … da pa misliti pošteno … o … to pa! Hvala ti!

Mi da tole misliti. smo imeli pred 30 leti eno na vasi, ki je govorila:”Tkuj sm pošten, pa pravjo da sem ku.rba”.

Kar večina misli o tebi, je že neki pokazatelj kakšen človek  okvirno si.

Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Ljudje si v glavah delamo simulacijo realnega sveta in tudi sebe. To kar misliš, da si v bistvu nikoli nisi ampak je to le tvoje mnenje o sebi. In enako velja za okolico oz. kako te vidi okolica. Najlažje definiraš sebe kdo si in kaj si preko vprašanj in logično argumentiranih odgovorov, ki jih postavljaš sam sebi. Dobro je da se znaš postaviti izven svojih čustev in egota in da znaš na stvari gledati kot tretja neodvisna oseba. Na ta način precej lažje definiraš svoja dejanja, kot dobra/slaba in jih ne opravičuješ. Poleg tega je dobro, da življenja ne jemlješ preveč resno ampak kot neko šolo in vsako preteklo dejanje vzameš kot šolo za naprej.

in kako veš, kaj drugi mislijo o tebi. večina ljudi misli, da so to, kar mislijo, da drugi mislijo o njih.

torej, če jaz mislim, da si bedak, da kaj takega sprašuješ, si bedak?

večinoma druge ljudi zaznavamo skozi prizmo naših prepričanj o njih. kar je nujno skrivljeno, ker jaz ne morem vedet, zakaj si ti naredil, kar si naredil, kakšni so bili tvoji notranji motivi.

za primer – vidim človeka, ki je zapeljal s ceste in povozil ograjo. mislim si, kak kreten je, vozit ne zna, prehitro vozi in nima oblasti nad vozilom. nisem pa videla, da se je izognil motoristu, ki mu je izsilil prednost. še vedno mislim, da je kreten, ker pač nimam pojma, zakaj je naredil to, kar je naredil

to je samo banalen primer….

nisi to, kar drugi mislijo o tebi. najprej moraš sam zase ugotovot, kdo si in kaj hočeš. to , kar drugi mislijo, je večinoma hudo irelevantno

Ti povem, da ni ravno lahko spoznati sebe, se tezje je priznati sam sebi kaksen si in to sprejeti, a ko to enkrat naredis, si resen.

Ena je zgoraj napisala, da se ne boji svojih globin. To je to.

Ljudje si pa najveckrat ustvarijo svoje mnenje o tebi na podlagi signalov in energije, ki jo oddajas. Zdaj, si res tak ali je vse samo gluma, pa ti najbolje ves.

Druga stvar je, kar je tudi ena zgoraj omenila, ljudje vidijo samo en insert nekega dogodka in si na podlagi tega narisejo neko zgodbo v glavi, niso p videli ne prej, ne pozneje, kaj je bilo, niso videli celega dogodka, da bi lahko sodili, kaj se je zgodilo.

Sama se temu zelo izogibam, ker ne zelim na podlagi nepopolnih informacij soditi ljudi, pa naj bo v pozitivno ali negativno smer.

Torej, smisel vsega je, da spoznas samega sebe in se sprejmes takega kot si, da ves kdo si, kaj hoces, cesa noces in kam gres, pa cetudi delas napake, so to tvoje napake in so enak del tebe, kot tvoji uspehi, vse to si ti!

Za večino mislim da velja nekaj vmes. Svoje napake lahko marsikdaj ne opazimo (eni bolj, eni manj) mnenja drugih so pa tudi večinoma subjektivna in preslikava njihovih izkušenj in dojemanja. Nekateri zame mislijo in pravijo (seveda iza hrbta) da sem malo arogantna ker se rada izognem ljudem na ulici a dejansko sem precej socialno anksiozna in se ljudi izognem ker mi je neprijetno in se ne znajdem v situacijah ki potrebujejo “small talk”