Kdaj zaživeti skupaj?
Kot berem, se tukaj pogovorite o čisto vsem, pa sem se odločila, da še jaz “dodam svoj lonček”. Zanima me, kdaj se vam zdi najbolj primerno zaživeti skupaj z najdražjim/najdražjo? Kaj je za vas najbolj pomembno? O tem spregovorite same ali počakate, da partner sam načne to temo? Kakšne so vaše izkušnje glede tega? Pišite tudi tiste, ki že živite v dvoje. Pa dejmo mal počvekat še o tem. Lepo se mejte, dijooo!
Vse je odvisno v kaksnem razmerju si. Midva sva se spoznala glih eno leto nazaj. Po sedmih mesecih sva se preselila na svoje. O tem, da bova sla na svoje sva se pogovarjala ze takoj na zacetku najine zveze…ne vem, kar zacela sva pogovor o tem. Najbrz predvsem zaradi tega, ker sva se oba zelela umakniti od svojih starsev, ker nama pac zivljenje doma ni bilo lahko. Ampak odlocila sva se, da bova ta korak naredila skupaj. Problemov s prilagajanjem ni bilo, so bili pa drugi. Ampak se imava lepo in nama ni zal. Dejansko se sele zdaj res spoznavava in ugotavljava, da znava ziveti skupaj. Stara sva pa 24 let.
Verjetno je res odvisno od vsakega posameznika. Midva sva z partnerjem skupaj 1 leto in se o tem da bi zivela skupaj veliko pogovarjava. Ce mene vprasas jaz bi ze kar zdele popokala stvari in sla zivet z njim, ker ga res ljubim. Sam to pač tko ne gre. Tuki so še druge stvari. Kot je npr. kam sploh it in a se lahko sama preživljava.
Lahko bi šla k men k mijom staršem al pa k njegovim, sam ne vem kok dolgo bi lahko zdrzala, kaksno leto, dve verjetno. Mladi imamo druge želje in tud razmišljanje drugačno. Mal bo treba se počakat, da se še bolj osamosvojiva, potem pa akcija!!!
Jaz tud že komaj čakam, ker ga res ljubim, ljubim in bi bla z njim noč in dan!!
Pa lep pozdravcek!!
Jaz imam svoje stanovanje sva z mojim samo čez vikend on je končal sedaj diplomo in živi čez teden v svojem kraju. Meni to ustreza,ker živim na svojem že od 18 leta. Sedaj bo fant dobil službo v mojem kraju in se bo preselil k meni. Bova videla kako bo čeprav se imava rada mislim, da bo to kar velik korak.Stara sem 26.
midva sva praktično takoj začela skupaj živeti. zdaj sva skupaj 3 leta in se še vedno odlično razumeva. je pa vse odvisno od tega, ali imaš kam it. Jaz sem že imela stanovanje, ko sva začela, tako da je postopoma začel živeti pri meni. najprej vikendi, potem nekajkrat na teden prespal, pa je šel domov na kosilo, potem se je pa po pol leta čisto preselil. res je, da sva bila že preden sva začela hoditi, dobra prijatelja in sva se že dobro poznala in je bilo lažje.
Midva sva začela živeti skupaj po cca. dveh mesecih…. v mojem stanovanju… če zdaj pomislim nazaj, se mi zdi, da sva bila par zelo kratek čas, toda takrat se mi je zdelo samoumevno, da se pač vseli k meni, ker je on še živel pri starših….no, sva pa bila oba okrog 30 (malo nad in malo pod) in ni mi žal…
Mislim, da ni pravila…. vse je odvisno od konkretne situacije….
Midva sva začela živeti skupaj po petih ali šestih mesecih. Vendar je že prej kdaj prespal pri meni (v mojem stanovanju), preden se je resno preselil, je bil tako ali tako pri meni večino časa. Domov je hodil na kosilo (ob nedeljah oz. sva oba hodila). Potem sva si kupila novo dnevno sobo in … zdaj živiva skupaj.
Nisva imela nobenih problemov. Oba sva se prilagodila drug drugemu oz. je kar šlo.
LP
Skupaj sva 8 mesecev, zelo rada bi šla na svoje in o tem se tudi pogovarjava. Imava se zelo rada, obema ni lahko živeti doma, ker naju starši izkoriščajo – obema je treba veliko delati doma. Treba je imeti kar nekaj denarja, sedaj je še avto na leasing,…tako da ni lahko. Vendar komaj čakam na dan, ko bova odšla in skupaj zaživela.
ko se imata oba resnično rada in si želita skupaj živet, pa ko služita svoj denar (ali pa vsaj en, pa tolk več), da si sploh lahko plačujeta vse račune in potrebno…
midva sva s fantom skupaj 4 leta in 1 dan! pa še ne živiva skup. fant ima še diplomo, jst pa še kr nekaj pred sabo. torej še vsaj eno leto- dokler vsaj on ne dobi službe- si še nič niti ne upava pomislt! 😉
pa lep dan!
p.
Mislim, da bi se rada nastanila skupaj, ali bi se rada poročila.
Reci mu naj ostane to noč (vikend) pri tebi (če še nisi). Potem pa to podaljšuj, tako, da bo vprašanje financ rešilo problem dveh stanovanj. Ali pa stanujeta pri starših? In če ni mamin dečko, se bo že strinjal, le čas mu daj.
Če pa bi rada bolj svečano, boš pač morala imeti resen pogovor. Ampak takrat lahko tvoj dragi stran ucvre. Vsaj če se boji odgovornosti. Če bo proti, mu še vedno lahko rečeš, da ga nisi zasnubla, le živeti hočeš z njim.
Poroka? To je pa odvisno kako resna sta. Lahko tudi ti predlagaš, a vedi, da se bo ustrašil. Tudi če ne bo priznal ali pokazal. Če je resen in mislita imeti otroke (odgovornost!) (magari čez pet let) ne bo zbežal.
Ti ga najbolje poznaš. In najprej si odgovori zakaj oklevaš s pogovorom? Se bojiš zavrnitve, resnice, ali si le “konzervativna”, kjer mora on predlagati ta korak.
Povej kaj si se odločila in veliko sreče.
PS. Aja jaz sem se videval s punco čez vikende in nato sem se preselil k njej. Če ne bo šlo, sem rekel, bom pa šel pa na staro stanje. Pa je šlo.
uf jz sem se sam enkrat nategnila pa ne vem, če bom še kdaj tkole preizkušala živce
je pa res, da človeka spoznaš šele ko živiš z njim, tko da bi mogoče z unim tipom lahko bila še danes pa ne bi vedela, da je tak kreten, oz. da nisva za skupaj, no je pa res da ga tud nisem ne vem kako globoko imela rada pa tud zelo impulzivno sem se odločila,
po moje je boljš it po korakih, najprej vikende itd., ne kar naenkrat
Forum je zaprt za komentiranje.