kava???

ne mislite, da vas hecam, čeprav bo zvenelo bedasto – kava mi ne uspe! eni jo potem dajejo nazaj na štedilnik, da se dvigne, drugi prilivajo mrzlo vodo, eni sladkajo vodo … kaj pa vem, moja kava ni nikoli tako dobra kot tista, ki jo pijem kje drugje. dostikrat se mi zgodi celo to, da se ne naredi usedlina, ampak da drobci plavajo. aaaaaaaaa

Verjetno je odvisno tudi od vrste kave, katero si navajen, oz ti najbolj diši, čisto stvar posameznika.
Moja sestra prisega na Santano, jaz pa še vedno na Barcaffe. Mami trdi, da je tista, ki ja pakirana po četrt kilograma veliko bolj okusna in aromatična od tiste, ki je pakirana po 10 dag.
Drugače pa, sestavine poznaš, vse ostalo je pa stvar posameznika; vaja in izkušnje, to je moj edini recept.

Zoya,
a mi lahko vseeno zaupaš tvoj postopek priprave? (Drugače imam Barcafe, tiste male pakete)

V tolažbo: meni je vedno kavica, katero dobim postreženo drugje bolj dobra kot domača ;-)).

Sicer pa delam fileter kavo (večinoma) ali kar instant, priznam, tudi meni turško kuhana kava ne rata najbolje. Mislim da imam enake težave kot ti ;-)).

Uporabljam barcaffe – po 10 dag pakirano, še rajši pa imam eduscho (nabavim kadar grem v Avstrijo). Kuham na caffetero ali pa turško, v vrelo vodo in ponovno zavrem. Nikoli ne sladkam, ker pijem grenko.

Doma jo vedno pripravim za dve skodelici; ko voda zavre odstavim, dodam dve slabi žlički sladkorja in dobre tri žličke kave, premešam in postavim nazaj na ogenj, da se “dvigne”, odstavim in malce počakam, med tem pripravim skodelice in mleko, če se hočem razvajati si v kavo dodam še nekaj čokolade.

Kuham tursko in espresso v “masinci”.

Uporabljam najraje Barcafe, ponavadi 1/4 kg in obvezno kuham v dzezvici.

Kot zgoraj napisano: kolikor skodelic vode ( sladkano bolj malo ali celo nic), toliko zlick kave + ena zlicka za dzezvico. Tako so me ucili. Ko zavre, odstavim, odlijem malo vode in dam kavo; rahlo premesam, vrnem na plosco in pocakam, da se pocasi dvigne pena; postopek ponovim.
Na koncu previdno dolijem se tisto odlito vodo. Pazim, da mi nikoli ne prekipi( aroma fuc). Prav skuhana turska kava mora imeti penico za vse skodelice:)

Sladkor pa je odvisen od okusov. Marsikaj je odvisno od kave. Za posebne
sladokusce dodam malce cimeta in naribane cokolade. Ampak to je ze druga storja:)

Lep pozdrav in dobro kavico.

Ker mi tako kot tebi turška kava nikakor ne rata dobra, sem si kupila caffetiero (mašinco za kavo) in teh problemov nimam več. Tam vsaj nimam kaj falit: točno določeno je, koliko daš vode in koliko kave. Potem pa je samo še od vrste kave odvisno, če bo dobra ali ne.

kaj pa je to “caffetiero”? in kje se dobi?

Pred kratkim je bila tu ta debata in so zreaven dodale tudi linke, kjer bidiš slikice. Že iščem. Našla. Lepim::

Upam, da ti bo v pomoč. In seveda, da funkcioirajo ti linki.

aha! zdaj pa vem, kaj je to. jzst, hvala ker si se potrudila z linki! spomnim se, da sem to nekoč gledala v trgovini, pa ker tak strašen kofetar spet nisem, nisem imela potrebe po nakupu. ni ravno poceni, če se prav spomnim. kako se temu reče, sem pa zdaj prvič slišala. 🙂

ce nimas usedline je definitivno premalo kave – tako kot je babi rekla, skodelica vode in zvrhana zlicka kave. Sama imam raje bolj grenko, tako da prideta dve poravnani zlicki sladkorja na 4 skodelice kave, hladne vode ne prilivam, kavo vcasih vrnem na plosco da ponovno zavre (to naj bi baje naredil trikrat), ne pa zmeraj in ce priznam ne vidim kaksne razlike.