Kateri magistrski študij, da bom lažje zaposljiva?

Govorim iz osebne izkušnje.
Na željo staršev sem zaključila študij in pridobila poklic, s katerim sem lahko izbirala med službami (in plačami), dela pa nisem opravljala z veseljem. Čedalje več nezadovoljstva in posledično stresa je vodilo k eni in nato k drugi diagnozi. Čeravno ne najmlajša sem se odločila za spremembo. Danes imam poklic, ki ga obožujem, čeprav sodi med tiste, kjer “samo trije dobijo službo”. Odločila sem se biti med temi tremi. 😉
Dovolj velika šola, da vem, da je slediti srcu vedno dobra izbira, poslušati druge pa …. Hja, za tiste, ki jih ne moti biti del “trendov”, tudi.
[/quote]

Ti si izjema. Pravilo je, da služb ni in da žnj faksi nikomur prav dosti ne koristijo.
Ker pa si šolana s sanjskim poklicem, boš razumela, kaj pomeni, da izjeme potrjujejo pravilo.

Za telebane: SSKJ pravi takole: izjema potrjuje pravilo = izjema potrjuje smiselnost obstoja pravila. Če ne bi bilo pravila, tudi izjem ne bi bilo.

Ti oa res ne bereš napisanega, saj je napisalo da želi “dobro službo” ne delo, nič drugega, one rabi službo z veliko keša in nič odgovornosti, ne pa tisto kar one vsesli, ker je nič ne veseli, one ne bi delalo nič, samo dobro plačo bi.

10 let imam diplomo in strokovca. V svojem poklicu. Sem delala 4 mesece, v podaljšanem bivanju 10 mesecev.
Bog nas varji takih slavistov.

Kakšni so to intelektualci, da pridejo sem neznance spraševat, kaj naj še študirajo za zagotovljeno zaposlitev? Vsi visoko izobraženi, diplomirani, pa ne znajo ene odločitve sami sprejet.

Strinjam se z obojimi: s tistimi, ki pravijo, da ne sprašuj drugih in s tistimi, ki pravijo, da poslušaj sebe. 🙂

Verjetno se odločaš za vse življenje. Ti je res cilj samo zaposljivost?
Za najboljše se vedno najde služba. Saj nočeš biti povprečna ali celo podpovprečna in se vse življenje tolažiti, da služb itak ni, kot vsi tisti, ki desetletja ždijo na delovnih mestih, ki jim niti niso všeč in niti toliko ne razmislijo o svojih pravih željah, da bi enkrat na mesec napisali kakšno prošnjo?
Daj no!