KAM NA DOPUST Z DOJENČKOM
Spoštovana stara mati! Nihče me ne bo prepričal, da dojenček ni najsrečnejši v naročju svojih staršev, pa kjerkoli to že je…
Še bolj zadovoljen pa je, če so starši z njim cel dan in neobremenjeni, sproščeni in mirni.
Če si mama vzame 15 minut časa, da skupaj z otrokom strmi v list na drevesu, ki se premika v vetru, ne verjamem, da dobi lahko še več. Verjamem, da ste tudi vi že doživeli to izkušnjo, če ne z otroci, pa z vnuki.
In če to združimo z zadovoljstvom mame, ki mimogrede (seveda ob omejitvah, ki jih predstavlja otrok) vidi še kak tuj kraj ali pokrajino…
lp
bv
Groza, kako so nekateri netolerantni.
Anita, upam, da se boš lepo imela na potovanju, kamor koli boste že šli. Tako kot so napisali nekateri pred mano (Oče, Barbara..) se da tudi z dojenčkom potovati. Jaz sicer še nimam otrok, imam pa prijatelje, ki so z dojenčki potovali tudi v Avstraliji in NZ – in je šlo brez problemov.
Kar pa se tiče otoroškega joka: normalni, toleranti ljudje razumejo, da otroci pač jokajo. Pred kratkim sem preživela 15 ur na letalu, pred mano je sedel triletni otrok, ki je večino časa jokal. Pa sem preživela, prvo uro me je jok sicer malo motil, ampak potem sem se ga navadila;)) letalo je bilo nabito polno (na srečo na njem ni bilo Slovencev) in lahko povem, da niti eden od potnikov ali osebja ni negodoval. Nekateri so celo našli kako sočutno besedo za starše in otroka.
Včasih, ko prebiram sestavke na tem forumu sem resnično zgrožena. Otroci naj ne bi hodili v kampe, ker motijo mir, naj ne bi hodili v apartmaje, ker le ti niso razkuženi, na avion niti slučajno, ker je to življenjsko nevarno (otroci bodo oglušeli…), ko berem take nasvete, mi pade na pamet le, da morda ljudje, ki to pišejo niso, niti malo prilagodljivi in tolerantni in bi morda oni morali ostati doma (seveda, če sosedje slučajno nimajo otrok, ki jokajo).
Pa ljudje, dejte se malo umiriti in sprejeti, da smo si različni.
Vidim da je tema že stara ampak vseeno. No letos gremo jaz (14let), moja sestrična( 12), moja starša in moja mala sestrica (5 mesecev) na morje v golfa 4 čez natanko 1 teden zelo nas je strah zaradi vožnje ker se bomo stiskali, in vsega saj nimamo vozička itd. svetujte prosim kaj moremo pri vožnji upoštevati in tudi v apartmajuu gremo pa na SLO obalo… vse v zvezi z tem prosim!!! 🙂
Proti potovanjem z majhnimi otroki so vedno samo tisti, ki tega niso poskusili. In ti tudi nikoli ne bodo šli nikamor, ker jih to ne interesira, jezi pa me, da se vedno ti vključujejo v teme, pri kateri ne morejo svetovati in pomagati – ker NIMAJO svojih izkušenj.
Zakaj bi se odrekel lepotam, če te to veseli in zanima, otrok ni nobena ovira! A ni lepše da potuješ z otrokom, kot pa tisti ki grejo na našo obalo in pustijo otroka pri babici – ker je še premajhen…
Prvič smo šli ko je bil tamali star 9 mesecev in smo videli da ni nikakršen bav bav. Sedaj pri 2 in 3 letih že sama sprašujeta, gdaj sepet gremo kam z letalom. Nikoli ni noben zajokal na letalu.
Vožnja z avtom do Biograda je pa truma joka – kako dolgo še se bomo vozili.
Seveda se da potovati. Kadarkoli smo šli – ali v Tunizijo ali Dalmacijo, Kanarce,… so bili tudi dojenčki na avijonu, pa enoletniki, pa cele družine. Nikoli ne bom pozabila ene družine, kjer so bili 5-letnik, 3-letnica ki sta pazila en na drugega, starši ob njiju in dojenček. Brez probelmov so jedli z nami v hotelu in starša sta bila umirjena in odločna pri vzgoji, otroka pa že ful zrela, celo povedala sta nam, kje se recimo karte štempljajo itd. Enim je pač konec sveta in se ne premaknejo nikamor prvih ne vemkolko let. Ampak to ni potrebno. Ni pa treba rinit na ekstremne temperature, vlage, ali v države, kjer se je treba cepit. Jaz sem bila 4 mesece stara, ko smo šli na 8 urno potovanje z busom, pa takrat je bila še Juga…. vse se da, samo pretiravat ni treba v nobeno smer.
Forum je zaprt za komentiranje.