KAM NA DOPUST Z DOJENČKOM
Odvisno kako sta tudi z partnerjem usklajena.
Smo v istem terminu dopustovali z družino z enoletnikom in se je mati non stop drla na očeta, češ, da ji nič ne pomaga, ob tem pa jo enkrat samkrat nismo videli, da je imela otroka ob sebi – niti pri obrokih ne. Drugi smo popazili na otroka, da je očka malo zaplaval, medtem ko je madam spala na ležalniku.
Ne vem kaj bi bilo, če bi se med prekrškom zbudila……..
In obratno – tatko cel dan pri šanku, mama pa v laufu.
Jaz sem pač začela z daljšimi počitnicami takrat, ko sem bila sigurna, da znam obvladati otroka, do te mere, da ni moteč za ostale ( motivacija ….) in da v primeru bolezni ne ostanem solni kip, ampak si znam pomagat sama ali pa poiščemi ustrezno oskrbo.
zgodba iz mojega kraja :
Pridejo v galerijo , plačajo čez jurja , pa je gospo samo to zanimalo kako bo podojila , galerija jih niti malo ni zanimala , še sami niso vedli kaj bi sami z sabo itd !
kaj naj vam rečem , meni trenutno in še nekaj let pomeni kariera vse , in otrok bo ko bo najmnaj milijon tolarjev kar nekaj časa nedotaknjen na trr. Verjamem predvsem v medije in turizem , čeprav v službi otrok skoraj ne vidim več , ker sem tam popolnoma brez čustev , o ženskah predvsem razmišljam , ali pa one razmišljajo o meni , in najprej štalca pol pa kravca , preveč let sem bil skoraj brez vsega , prvi cilj se sedaj avto in vozniški , služba in pisarija ,
Otroci stanejo in se derejo , in če me kaj moti so trume vozičkov po glavni ulici ali preganjanje po bazenih , zato sem zelo vesel da ez šolske počitnice ne grem nikamor razen za en dan !
Povprečnost me ni nikoli zanimala , mogoče sem posebnež ,
vprašatis e je treba tudi :
Koliko od vas je kaj javnega objavilo , recimo tudi o otrocih. Ne mislim pisem bralcev ampak plačane objave. Hoditi v službo, imeti družino in prazen trr nima smisla. Kljub stresni nataliteti.
je pa tukaj eno pravilo : zasebne sobe :
če ne boste najavljeni otroška posteljica ne bo pripravljena , če pa jo imate z sabo ni težav , muke pa so če 100 km od doma ne najdete nobenega prenočišča. V turizmu kot sem že povedal ni čustev in če sob ni ne pomaga nič.
primerna starost otroka za potovanja izven slovenije : najmanj 5 let
Spet pametovanje takih, ki nimajo otrok, kaj šele, da bi z njimi potovali. Otrok na potovanju, ojoj, ne, lahko zajoka in pokvari naš užitek. Občasni otroški jok je pač del resničnosti, če se ji hočemo izogniti, si lahko na koncu želimo, da bi tudi Benetke počistili z nevtronsko bombo, preden jih gremo pogledat, ker so te gruče turistov tam res nemogoče, če sem malce ciničen!
Otroci potujejo tako spretno in prilagodljivo kot starši. Če imajo starši težave s prilagajanjem na drugačna okolja, jih imajo otroci tudi. Če starši vihajo nos nad drugačno hrano ali spanjem na tleh, ga bodo otroci tudi. Malce posplošeno, ampak v bistvu je res tako.
Z otroci se da potovat v vseh starostnih obdobjih praktično kamorkoli, kamor greste vi, sam sem to počel oziroma še počnem, in kopica mojih prijateljev tudi. Nobenih posebnih otrokom pripadajočih težav, nobenih kvarnih posledic za otroško psiho. Nasprotno, otrokom je zelo všeč, da so teden, mesec ali več stalno s starši in da se stalno nekaj dogaja.
Nekaj prilagoditev je seveda potrebnih, tempo se zmanjša (kar pa tudi za starše ni slabo), deželam z visokim tveganjem malarije se raje izogibamo oziroma jih obiskujemo v mrzlih obdobjih, nekaj malega prigrizkov in kake domačne igračke damo v ročno prtljago za krizne trenutke. Sicer pa bo enoletnik ali dvoletnik imel v Aziji več prijazne družbe kot doma, kar dokazuje tudi nestrpnost na tem forumu. Torej s štirimesečnikom le v Grčijo, Tunizijo ali Turčijo, naslednja pot pa: kamorkoli bi šla očka in mamica.
Anita, ne se dat splašit in prijetne poti!
Kaj vse ne preberem tu :)))))
Anita … če sta vidva že pred otročkom potovala sploh ni panike in ne sekiraj se in naj te določene cinične in bolane pripombe na tem forumu ne ganejo …
smešno se mi zdi … popotniki naj bi bili odprti in pozitivni ljudje … tu pa prebereš svašta, res žalostno… če je četrt ljudi na tem forumu res po duši popotnikov je veliko :))
predlagam ti forum na Lonely planet.com traveling with kids al nekaj takega, boš videla ob kakšni starosti in kam vse otroci potujejo …. pri enem letu so že pravi popotniki … pa ne zato da se starši lahko hvalijo kam vse so že peljali svoje otroke, pač pa je tak način življenja pri določenih ljudeh nekaj najbol normalnega.
zapomni si le, da če boš vesela in zadovolna ti … bo tak tudi tvoj otrok … pa je vseeno a v Piranu, v sosednji vasi al pa na Tajskem …
No jaz ti lahko povem da smo hodili po svetu v lastni režiji, z agencijo – apartma varjante pa tudi hoteli.
Najlepše je seveda v lastni režiji. za kar pa rabiš čas. Ni lepšega kot mesec ali dva nekje daleč med prijaznimi ljudmi skupaj z otroci preživljati dneve … pa ni važno kaj vidiš, kam vse greš. Važno da si skupaj.
Mi smo šli pri 18-tih mesecih na Kanare, pri 2,5 letih v azijo, kasneje še Korzika, Tunizija letos planiramo Grčijo.
Z mlajšim sinom smo bili v Tuniziji pri njegovih osmih mesecih, pa je bilo super. Očka in večji sine sta se potepala po puščavi in norela po bazenih … midva s tamalim pa na izi ob bazenčku, z vozičkom odkrivala okolico hotelov in plaže …
Vedeti moraš da te kot starša v tujini sprejemajo povsem drugače kot pa če si tam sam … to so najine izkušnje. Na veliko mest sva se vračala kot starša … in občutki so bili res super.
V aziji in v arabskem svetu so ljudje nori na otroke in vse kar paše zraven. Na Tajskem se po templjih kjer moli menih skupaj s številnimi verniki sprehajajo otroci, psi, ptiči in delajo hrup … pa se zaradi tega prav noben od molečih ne vznemirja …
tam je nekaj najbol normalnega, da med večerjo v kaki ‘restavraciji’ pridejo lastnikovi otroci ali drugi gostje k tvojemu otročku, ga vzamejo in popeljejo malo naokrog al pa se poigrajo z njim …. ma tam je mentaliteta povsem drugačna … vse je naravno in normalno … še najmanj se ljudje obremenjujejo zaradi otroškega joka …. če si pozoren itak ugotoviš da tam otroci zelo redko jokajo ….
no da ne bom dolgovezila …. nam manjka še oooogromno da postanemo nek strpen do ‘manjšin’ prijazen okoliš … v bistvu bi se že od Italijanov lahko naučili marsikaj ….
Če misliš da ste ‘zreli’ za potovanje …. in če veš kam se podajaš … potem naj te razna negativna mnenja ne ovirajo …. ne spomnim se kdaj sem na avionu slišala dretje otrok …. malo joka mogoče … ampak to pač sodi k otroku, ki ti na drugačen način ne zna povedat kaj želi …
tista o gluhosti je pa sploh bosa :)))))
NO, jaz bi se pri malem otročku izogibala le podsaharske Afrike … azija pa je preverjeno za male miškote fantastična.
Anita, če te kaj konkretno zanima pa kar prašaj 🙂
LP,
B.
zgodba o otrocih postaja zanimiva , omenjate strpnost , pa saj smo strpni. Če se pove da ta malega ni najbolje na letalo to drži , in ko se pri ne vem koliko skupinah kakšno soboto kakšna družina poskuša preriniti skozi gužvo ali pustiti voziček na najbolj prometni poti je potrebno biti strpen. ker drugače tista obrabljena si neprijazten. Sem turistični profi , in z družinami se dobro razume , edina težava ki je je polna vstopnina.
Kot profi sem imun na kričanje , tudi odraslih , in kot sem povedal v službi ne poznam ne čustev ne navdušenja in ne ostalih značilnosti turizma !
večna je tudi je lepo , ko pa če je čas malo razložim da meni ni lepo ker sem v službi in do kdaj
sem debata postane normalna. saditi rožce je lepo in kadar imam vsega kričanja dovolj grem v naravo.
in ko nisem v službi ne trpim nobenih vprašanj , glavnim ulicam se v najbolj obiskanih urah izognem , rooms vprašanaj pa preslišim ali jih pošljem na tic. Iz vsega povedanega je najmnaj težav z otroci , največje pa z avstralskimi popotniki ki trde da niso mogli rezervirati sobe ker niso našli nič na internetu. Tudi trudili se niso. Ob naslednjem obisku bodo zmogli , in popolnoma ravno mi je do turistov ki sprašujejo za sobe ki so oddane.
Planirajte dopust , zgodaj rezervirajte ali pa boste tretino dopusta iskali sobe !
kako je z sitnimi otroci vemo , pridejo , sprašujejo sosede , in začudeno gledajo po ne vem katerem ne ju.
Najprej bi se posebej rada zahvalila za koristne nasvete Barbari in “Očetu”.
Smo mlada tričlanska družina. Preden smo dobili tretjega družinskega člana sva z možem prepotovala nekaj sveta ( Kuba, Zambija, Filipini, Čile, Peru, Venezuela, Egipt, Turčija, Grčija…).
Vendar s potovanjem z otroki nimam nič izkušenj.
Vse, ki potujete z otroki bi prosila še za kakšen praktičen nasvet.
hvala
Anita
Kenijo ti z otrokom odsvetujem, saj ne poznam nikogar, ki ne bi imel prebavnih motenj. Za tako majhnega otroka je pa to lahko usodno.
Drugače pa mislim, da se lahko odpravite tudi kam dlje s tako majhnim otrokom.
Mi gremo letos na Mauricius, sicer je moj otrok malo starejši od tvojega ( 20 mesecev), ampak vseeno eni obračajo z očmi, ko zvejo, da ga bova vzela zraven. Sama najbolje poznaš svojega otroka, če ga dojiš, boš imela še pa toliko manj skrbi. Glede letala pa tudi ne bo panike, saj je še tako majcen. Videla sem, da imajo takšne majhne postlice na letalu, vendar si jo prej rezerviraj (je pa samo do 10 kg) – tako da za našega ne bo več prišla v poštev. Zdaj jih ima ravno nekaj čez, ampak čez par mesecev jih bo verjetno še kaj zraven.
Drugače pa 4 mesečni dojenčki tako še veliko spijo, zato potovanje po mojem sploh ne bo problematično.
Vsekakor pa ne poslušaj “zadrtih” mamic, ki bi svojega otroka “priklenile” na dom ali vsaj na slo. Res je, da otrok ne bo imel kaj dosti od tega izleta, bosta pa vidva uživala.
Drugače vama pa svetujem Kanarske otoke, saj so veliko bližje, prav tako pa se lahko kopate v morju in sončite.
Eno vprašanje.
Kaj ima štirimesečni otrok od recimo mesečnega potovanja po Keniji?
Pa nenazadnje tudi starši…
Pa mogoče boste sedaj nekateri poskočili…
Da pojasnim že na začetku… zame je bistvena razlika med dojenčkom 4 mesece starim, in otrokom leto in pol ali dve leti.
Zato je tudi potovanje precej drugačno…
Lp
Andrej
praktični nasvet v kakšnem smislu?
Kam se boste odpravili?
če dojiš ni problema za malega, edino ti boš morala pazit kaj ješ. Sabo obvezno vzemi voziček (do letala) … jaz sem 4-mesečnika veliko prenosila v slingu – kar je zelo praktično … tudi kar se dojenja zunaj tiče.
jaz sem imela za 8-mesečnika sabo kar nekaj ustekleničene vode in razne frutke in to … kar vi verjetno pri 4 mesecih še ne boste rabili (velika prednost).
če ne dojiš zna bit problem voda… spet odvisno kam greš.
da bi se kopala v morju marca/aprila … sredozemje odpade, egipt jaz nebi šla (mogoče samo predsodek – nisem še bila tam), na kanarih se verjetno ne boste kopali v morju (mi smo bili tam aprila in so se v morju kopali samo nori angleži in skandinavci :))) morje tam nima več kot19-20 stopinj.
torej … povej kam odhajate, pa boš verjetno dobila še kakšno uporabno info.
LP
B.
jasno da je razlika med 4-mesečnikom in 1-letnikom …
recimo … 4 mesečnik je največkrat zadovoljen sam s sabo in pomembno mu je da ima ob sebi mamo in mleko in to je to.
1-letnik ima v riti mravljince, vse vtakne v usta in povsod ga je dovolj, nori po hotelu/apartmaju/kampu , po mestu, ker je ravno shodil ga niti slučajno ne zanima več voziček … on bi pač raziskoval.
(ok … so tudi izjeme … zelo mirni 1-letniki … kakršen je bil naš starejši sine 🙂
torej … bi šla na potovanje s 4-mesečnikom ali 1-letnikom :))))) ?
4 mesečnik ima od potovanja ravno toliko kot od bivanja doma … za njega ni razlike. Starši pa so na potovanju/počitnicah/dopustu … sproščeni in uživajo … kar otroček čuti in posledično je vesel in zadovoljen.
recimo velika prednost potovati z otrokom je v tem … da se res zbližaš z domačini. Izkušnja potovanja je čist drugačna.
ampak preden se odpraviš z otročkom (pa vseeno kolk starim) na pot …. je nujno potrebno preštudirati zadevo … destinacijo, možne nevarnosti za otročka, možne nevarnosti za starša … pač, da si pripravljen na vse. Starši tud morajo poznat svojega otroka preden se odločijo za pot na določen kraj.
Jaz si z mojim starejšim sinom že od njegovega rojstva upam vsepovsod, ker je totalno neproblematičen, miren, vodljiv, potrpežljiv … mali(18m) pa je pravo nasprotje in z njim me prav nihče ne spravi recimo na jadrnico … ali pa v kakšno večmiljonsko mesto … ker ga poznam in vem, da bi ga dobesedno zgubila … ker je ko raketa… kidne in že ga ni …
Forum je zaprt za komentiranje.