Najdi forum

Splash › Forum › Starševski čvek › Kam grejo posmrtni ostanki tistih, ki svoje telo darujejo v medicinske namene

Kam grejo posmrtni ostanki tistih, ki svoje telo darujejo v medicinske namene

Pred nekaj dnevi je umrla ena gospa, ki sem jo poznala vrsto let. Bližnjih svijcev ni imela, ker je bila neporočena in brez otrok, prav tako tudi brez nečakov, saj je bila edinka.

Že dolgo pred tem je govorila, da ona ne bo imela groba, ampak bo svoje mrtvo telo poklonila v znanstvene oziroma medicinske namene.

Zdaj pa sem po naključju izvedela, da je umrla, ampak vseeno mi njeno ravnanje ne gre v glavo, ker je bila sicer zelo pobožna in načelna ženska, spoštovala je vsa pravila in versko tradicijo, tako da…

Mogoče kdo ve, kako potem te posmrtne ostanke obravnavajo, a to delajo in izrežejo na delčke, mislim na notranje organe, kaj pa večji  deli telesa, roke, noge, kosti, kje to vse potem konča…?

Res moraš biti faca, da se odločiš za kaj takega….

 

Upepelijo in raztresejo.

Gre na kaksen faks anatomije…  Za kaksnega kirurga da se lahko igra… Za kaksne druge poskuse… Kak uporabnega darujejo…

Npr tisto ko je bilo z julijo in roko… So hoteli na truplu narest isto… Da vidijo ce je res…

Ze porabijo…

Darovalec pokliče tajništvo Anatomskega inštituta Medicinske fakultete v LJ. Vpišejo ga v poseben seznam in podpisati mora izjavo volje o darovanju svojega telesa po smrti. Izjavo je mogoče kadarkoli in brez navajanja razlogov preklicati. Ljudje, ki podpišejo izjavo o darovanju svojega telesa po smrti inštitutu, morajo biti polnoletni in opravilno sposobni. Posmrtne ostanke uporabljajo na inštitutu v znanstvene in učne namene. Posmrtni ostanki se ob koncu ciklusa kremirajo in anonimno, brez govorcev, cvetja in zastav pokopljejo na ljubljanskih Žalah.

Darovanje telesa v znanstvene namene | Zdravje

 

Kako lahko posmrtno darovanje telesa formalno uredimo?

V Sloveniji je ta zakonodaja dokaj enostavna oziroma je na tem področju na srečo skorajda ni. Truplo namreč ni last nikogar. Ljudje, ki jih darovanje zanima, pokličejo na inštitut, kjer jim predstavimo postopke, in izpolnijo obrazec. O tem so obveščeni tudi svojci in ko dajalec umre, z nami navežejo stik. Od tu naprej mi poskrbimo za vse: od prevoza do pokopa. Ljudi v glavnem zanima, kaj se po darovanju zgodi z njimi. Ko naredimo poskuse za študijske namene, telo upepelimo in anonimno pokopljemo na Žalah. Nekateri telesni deli pa niso nikoli pokopani bodisi ker so tako zanimivi ali bodisi tako dragoceni in ostanejo na inštitutu. Tako na primer zanimive skelete ali preparate, ki so fiksirani v fenolformalinski raztopini, hranimo že sto let. Tu lahko ostanejo večno.

Intervju: Posmrtno darovanje telesa – Zavod Pogreb ni tabu (pogreb-ni-tabu.si)

No, maš že zgoraj napisano. Samo dodam, da v tujini obstaja tudi varianta (če se je darovalec tako odločil), da se upepeljene ostanke vrne svojcem, ki opravijo pokop.

Če v yt vtipkaš institute of human anatomy, kadaver storage, dobiš še kako info iz prve roke. Tudi sicer imajo fajn videe, če te zanima anatomija.

Nič nimam proti tej odločitvi, vseeno pa menim, da bi pogreb moral biti, čeprav npr. kasneje. Se pravi upepelitev ostankov po uporabi telesa v raziskovalne namene. Je pa to super, da se študentje lahko učijo.

In morda še zanimivost, omenjena že v zgoraj pripetem intevjuju s predstojnikom inštituta; v Evropi se le v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in Kataloniji študentje lahko učijo na pravih truplih. Drugje le na plastičnih modelih…

Materialno telo. To je hardware.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close