Kakšno mnenje imate o diskontnih trgovcih (Hofer, Lidl, Eurospin…)?
no ja, dejstvo je, da so spari, lidli, hoferji, espini, leclerci prišli iz 100 in več miljonskega trga zahodne evrope, mercator se pa neki prči na slabem 10 miljonskem trgu bivše juge, kjer je praktično že pregorel. V dodatno štalo je pa padel z hrvaškim nakupom.
Zajebal ga je pa mogoče že jankovič, ko se je začel širit po jugi, tist klemponja Debalejak je bil pa sploh nesposoben, da ni zakapiral, kako lahko konkurenca sesuje mercator, pa magister, heh, bumbar, ne pa magister……
Res dobr kruh pa v nobeni trgovini ne dobiš pod 3€ za kilo. Me pa zanima, razlika okusa banane recimo tistih, ki pametujete v katero trgovino naj bi bilo bolj fensi hodit po nakupih, kakšna razlika okusa banan je, po različnih trgovinah…
je pa res, da tist, ki ima preveč denarja ne bo gledal reklam zarad cenejše robe in bo šel v tisto trgovino , ki jo je navajen in jo kupil, da ne izgublja svojga dragocenega cajta zarad mogoče 10-50€, ki jih bi prišparal, ker se mu ta drobiž zdi nepomemben.
Če bi bilo veliko povpraševanje po taki robi, bi se povečala tudi proizvodnja teh izdelkov, rok trajanja je sicer krajši, ker gre za bolj sveže izdelke z manj dodatki. Večja bi bila ponudba, tudi cena bi padla. Slovenci se premalo zavedamo, da je to lahko zelo obetavna tržna niša, če bo veliko povpraševanje, se bojo na dolgi rok odprla nova del. mesta, ljudje bomo imeli bolj zdravo ponudbo hrane in slovenski kmet, ki je zadnja leta utrpel toliko škode, se bo lažje opomogel na račun tega. Vse skupaj bi pozitivno vplivalo tudi na zdravje prebivalstva, ker bi pojedli manj predelane hrane, brez raznovrstnih aditivov.
[/quote]
Žal pri nas takega scenarija ne bi videli, ampak bi bil scenarij nasproten: ko bi videli, da se roba prodaja, bi še zvišali cene.
Žal pri nas takega scenarija ne bi videli, ampak bi bil scenarij nasproten: ko bi videli, da se roba prodaja, bi še zvišali cene.
[/quote]
Lidel, Hofer itd. Tako, če bi se slovenski proizvajalci želeli obdržat, bi morali znižati cene, drugače bi propadli, bi jim pa gotovo bilo bolje z nižjimi cenami in z neko samostojnostjo na slovenskem trgu, da ne bi bili izključno odvisni od velikih korporacij ali bi želeli odkupiti njihove izdelke in po kakšni ceni.
jaz grem zelo pogosto v Lidl, ker so mi izdelke top, pa še blizu mi je. V Hofer grem občasno, ker mi je Lidl bližje. Sem bila pa ravno danes v Hoferju in me blagajničarka vpraša gotovina/kartica. Jaz sem vmes klepetala s kolegico in ji ponujam kartico,pa je ni hotela vzet, je čakala, da jo bom jaz dala v pos terminal?! To mi je pa res kr neki…
V Eurospinu pa sem kupovala najboljše vlažilne robčke za dojenček, samo po to sem šla tja, zdej pa že ene 3 leta nič več. Ostalih stvari tam nikakor nisem mogla kupovat, ne vem….Blagajničarke tam so se mi pa zdele res najbolj naveličane.
Drugače me moti tudi folk-stranke, ki zavijajo z očmi, če imaš slučajno poln voziček, ali pa kakšno menjavo in če si prepočasen pri zlaganju.In potem še blagajničarka zaradi tvojega naslednika hiti, da se ja ne bo pritožbo. Kaj bi bila rešitev? Blagajne za nestrpne 🙂
Ne vem za vas, ampak sama res kupujem priložnostno in po potrebi, sicer preveč stvari mečem stran, tako da nisem ravno najboljši potrošnik za potrebe trga. Česa pa res ne maram je gneča na blagajni,… danes ponovno. Niti ni važno kje, saj sem z omenjenmi ponudniki zadovoljna. A ima še kdo to težavo? Težko je pričakovati, da boš kljub vsem inovacijam (like amazon go) takoj na vrsti, mi pa ta čas čakanja res veliko pomeni. Da bi vsaj vrteli glasbo, da bi ti dali kaj s čimer se zamotiš… tako pa zrem okoli sebe in vidim kup povešenih obrazov, ko sem pa končno na vrsti bi s pogledi lahko ljudje ubijali.. ceš “spakiraj si že izdelke in pojdi”…
Največkrat zaidem še kar v Mercator, ker je pač najbližji in za vsakim vogalom. Žal, ker se res samo še slabša. Mnogo kvalitetnih slovenskih izdelkov ni več, obupno je to posiljevanje s hrvaškimi, njihova znamka je že vsa hrvaška. Zaenkrat imajo vsaj še par izdelkov, ki jih redno kupujem, če še teh ne bo več, ali se bodo občutno poslabšali, jih najverjetneje bojkotiram.
In da ne govorim, kako zelo me moti počasnost blagajničark. Pa če sta samo dva ali trije pred tabo, lahko čakaš v tisti vrsti pol ure, nenormalno. To je milo rečeno nespoštovanje našega časa. Ali pa je ena vrsta že kilometre dolga, ostalih blagajn pa sploh ne odprejo, raje se šetajo naokoli. Če pa slučajno rabiš prodajalko, pa je seveda nikjer ni, kot da so se vdrle v zemljo.
Pogosto zadnje čase tudi zmanjka kakšnih izdelkov v akciji očitno že prvi dan, ker če kakšnega iščem, ga ni.
Naslednji po vrsti je Hofer, spet zaradi razširjenosti in na splošno se mi zdi kar soliden. Nimam večjih pripomb nad stvarmi, ki jih tam največkrat kupujem. Kakšne konzerve, mlečni izdelki…, ali vsega po malem, kar je na spisku. Se mi pa zdi, da je bilo včasih pri njih malo boljše meso, ali se motim?
Ne strinjam pa se glede pohval za njihovo sadje, zelenjavo. Dosti zadev se mi zdi nekam umetnih, brez okusa, vodenih… Zelo me moti tudi, da veliko sadja in zel. prodajajo na kos.
Pohvala pa trgovkam za hitrost in korektnost pri kaki reklamaciji.
V Lidlu se znajdem bolj redko, kupim pač tisto, kar rabim, ali če je kaj takega v akciji. Težko rečem kaj posebnega v plus ali minus. Roba tako tako.
V Spar tudi občasno, včasih po kakšno določeno stvar. Manjši Spari so čisto ok, tisti ta ogromni, super, hipermarketi so pa živi obup. Do konca nelogično nametane stvari, neuporabne oznake, za eno stvar bi moral stokrat leteti čez trgovino, da bi jo našel, ker je recimo ni med istovrstnimi izdelki, ampak na čisto drugem koncu trgovine. Katastrofa od trgovine. Če mislijo, da bo kupec, medtem ko ves živčen teka po štacuni gor in dol, da bi našel tisti en artikel, ki ga rabi, mimogrede v voziček zbasal še pol štacune, se zelo motijo. Najverjetneje po tako obupni izkušnji ne bo nikoli več prestopil praga te trgovine.
V Eurospin grem tudi redko, žal, ker jih pač ni nikjer, ne vem, zakaj? Bi pa z veseljem drugače večkrat, ker imajo kar nekaj stvari zelo v redu, pa še cene so tam še najbolj normalne.
Tuš me že sedaj vidi samo vsake kvatre enkrat, pa bo tako tudi ostalo, ker nazadnje od več izdelkov, ki naj bi jih imeli v akciji, niso imeli na zalogi, reci in piši, niti enega! Tudi sama roba se mi ne zdi kaj ekstra kvalitetna.
Na ostale trgovine tudi le izjemoma naletim.
Če gledamo smernice zdrave prehrane:
– je za nas bolje, da jemo kar raste sezonsko v okolju kjer bivamo. Če želite jesti jagode v decembru, jih bo Leclerc ziher mel iz bohve kje in kdo ve s čim prešpricano.
– če je hrana “v okolici”, bo manj časa v skladiščih, lahko dlje časa zori v naravi, manj časa se prevaža, valja po hladilnikih…
– zdravstveno stanje prebivalstva se začne izboljševati, s tem krajšati vrste v zdravstvu in je splošno boljše počutje
– poznamo našo zakonodajo in vemo kako kontrolirajo pridelavo in imamo možnost vpliva
Če gledamo pa iz finančne plati:
– spodbujamo slovensko gospodarstvo
– odprlo se bo več delovnih mest
– denar bo krožil po Sloveniji in ne bo odtekal drugam (npr na drugo stran Kolpe)
– spodbujamo inovativnost Slovencev, da nastajajo novi, varni, naravni domači izdelki
– v šole, vrtce se dnevno uvede “Slovenski zajtrk” izključno s slovenskimi izdelki
Je to res tako slaba ideja? Kaj se res ne znamo zaščititi in poskrbeti zase in za svoje?
Skladiščenje je še najmanjši problem, sploh ker naši pridelovalci zelenjave in sadja uporabljajo enako ali celo višjo in bolj strupeno kemijo za skladiščenje pridelkov. Recimo že pri jabolkih je problem uporabe pesticidov in kemikalij, potrebnih za ohranjanje sadežev…. Je naše sadje veliko bolj prešpricano kot tuje. Inšpekcijske službe pri nas ne delujejo, zato je možnost prekomerno obdelanega sadja in zelenjave večja, kot če kupimo pridelke v trgovinah, ki imajo urejen nadzor v tujini.
Ja, se lepo sliši, domače, naravno, dobro…. Ampak žal….
V Sparu v Qlandiji v Mb imajo na oddelku pijače in oddelku mlečni “nenormalni” vodji oddelkov, ki se iživljata ko imata 5 min časa nad zaposlenimi ( moja osebna izkušnja). Kdo take zlobne, omejene ljudi daje za vodje oddelkov pa je res vprašanje. Namreč vodja oddelka bi moral znat lepo delat z ljudmi… Meni se zdi absurd za taki mali keš da te ena omejena, zlobna, stara ženska zeza na vsakem koraku ki ga narediš v službi…
Men se pa zdi, da je Tuš za upokojence, ker so tudi prodajalke obračajo po polžje….Če želim na hitro zaključit nakup grem v Lidl ali Hofer.Res pa je, da če imam večji nakup, včasih ne folgam z zlaganjem izdelkov.Pri avtu pol še pol ure zlagam, ker si tistih poličk tam ne poslužujem.a ima kdo kak nasvet glede tega oz kako ste organizirani? Thx
Je slaba ideja. Ma ne se hecat, 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} fašem skorbut, če moram pozimi samo lokalno hrano jest, pa še zmeša se mi od enoličnosti. Se tebi sanja, kaj pozimi rase v Slovenskem podnebju? En velik kurec.
Če pa se goji v rastlinjakih pozimi, je pač bolj ekološko in ekonomsko smiselno uvozit iz toplejših krajev.
Slovenija je žal še vedno precej v vrhu v EU po uporabi umetnih gnojil in škropiv. Jagode so pa itak med dirty dozen oziroma sadjem, ki je najbolj škropljeno. Pred leti so objavili rezultate vzorčenja in so bile naše jagode bolj prešpricane kot italijanske.
Glede na to, da pri slovenskih pridelkih odpade strošek dolgega prevoza in skladiščenja, ne razumem te logike, da so toliko dražji (oziroma razumem ob upoštevanju, da so strupi in gnojila dragi).
Zdr. stanje se glede na porabo kemikalij lahko izboljša kvečjemu z uživanjem uvožene zelenjave in sadja, beri zgoraj.
Vzorčenje je pri nas pravzaprav zelo pogosto, to počnejo stalno, še posebej bio izdelke. Koliko pa objavljajo spornih stvari, je drugo vprašanje. Upamo lahko, da jih, ker so meje že tako ali tako postavljene precej visoko.
V Sloveniji žal inovativnost ali naravno in domače pomeni tudi drago kot žafran. Na Norveškem, ki velja za izjemno drago državo, so njihove domače jagode, ko je sezona in jih je največ, cenejše kot pri nas. Naše so pa ne glede na količino po 8 do 10 evrov za kg, s tem, da vsako leto znova krožijo zgodbe o podtaknjenih uvoženih sadežih (velja tudi za briške češnje) na teh štantih ob cesti … in takšna prodaja je namenjena strogo malim zasebnih pridelovalcem za direktno prodajo brez odvečne birokracije. Potem te pa takole izigrajo.
Če imaš fetiš na slovensko, to uvajaj doma, drugim pa daj možnost izbire. Jaz bom kupovala tisto, kar je dobro, ne tisto, kar je slovensko.
Diskonti so zaradi omejenega nabora proizvajalcev (primerjaj, koliko firm jogurta ima najmanjši Mercator in koliko diskont – Mercator ima res en kup slo proizvajalcev plus hrvaške, Lidl v glavnem samo svojo blagovno znamko in bio), ker robe ne zlagajo na police, temveč jo jemljemo naravnost iz škatel ali celo kar s palet, ker nimajo stalne ponudbe (oblačil, tehnike), ker nimajo dražjih izdelkov, ki veljajo za delikatese.
Ali pri nas sploh še obstajajo taki diskonti, kot jih ti omenjaš? Jaz vsekakor ne vem za njegov obstoj, pa sem včasih hodila v Emonin diskont na Rudniku.
Leclerc pa ni diskont, temveč ultra hiper market. Meni je preprosto prevelik, ne znajdem se, v bistvu sem preveč preprosta za njihovo preobsežno ponudbo. Ko hočem izbrati kak poseben sir, me prej začne boleti glava, kot da bi ga našla … Diskonti imajo svoje mesto v ponudbi in jih ne moremo primerjati s klasičnimi trgovinami.
Aja, diskontarji so se pri nas morali prilagoditi tako s ponudbo kot s kruhom, ker smo Slovenci enostavno navajeni jesti sveže pečen kruh in tistega v vrečkah pač ne maramo, ni bilo dovolj. In kamor greš po kruh, navadno kupiš še kaj. Tako da so morali uvesti pekarne.
[/quote]
No, ni ravno res- niso se prilagodili slovenskemu trgu, ta koncept so sem pred 10imi leti pripeljali, že vpeljan in preizkušen drugje…
Lidl in Hofer sta se najprej prilagodila svojemu 87-milijonskemu trgu, Dojčlandu 🙂 Skok na sever Balkana je bil samo “biti v pravem trenutku na pravem mestu”.
Lidl in Hofer sta bila v prejšnjem stoletju v Nemčiji diskontarja na periferijah, za tiste, ki so res šli 1x na teden iz oddaljenih zaselkov, tudi nepremožni po nakup tistega, kar so najbolj nujno rabili in ni bilo doma, ali pa po “cuker” pregreho, česar se ne da doma pridelat – na veliko in bolj poceni.
Osebno ne kupujem v Ludlu že cca 7 let, v Hoferju sem od začetka, sedaj cca 5 let ne, tu pa tam zadnjih 5 let – ko imajo kakšne posebne akcije – napirmer Česnek mleti in zlistani česen slovenskega pridelovalca, ipd. Leclerc, potem TUŠ Cash & Carry – tudi za tiste, ki nismo “obrtniki” so določene cene dosti bolj ugodne na posamezen kos, kot v rednih trgovinah – gre pa tukaj za izbor izdelkov ne vse po vrsti. Pa Špar, ko so kakšne ugodnosti za določene artikle.
Pa v Evrospin grem z veseljem -so mi določeni italijanski prozivodi OK ( pa ne suhomesnate zadeve – oredvsem siri in sveže testenine). In kot zanimivost, ker nekateri ne ne veste:
Eurospin ima od vseh diskontarjev pri nas največ izdelkov, ki ne vsebujejo palmine maščobe – berite etikete in se čudite in primerjajte z Lidlovimi in Hofrovimi…..
Določeni Bio, Eko suhi artikli me ne ganejo v Sloveniji, ker so po mojih primerjanjih glede na ceno, izvor-sledljivost in kavliteto, tudi v Hofru, nesorazmerni ( kvaliteta – cena).
1x na dva ali tri mesece odpravim v Graz ali Celovec -(prioritetno grem pa po 3-mesečno zalogo Nepsresso kavnih kapsul). Spotoma naredim en velik nakup v Merkiur Ihr Markt – Eko, Bio, njihova Ja Naturlich linija , pa linija Clever izdelkov in vse ostalo, kar potrebujemo od suhe hrane, celo jogurtov, sirov, jajc,……Pralna sredstva, lokalna zelenjava in sadje…..
Večino stvari iz tega segmenta preračunano je dosti cenejših in sledljive kvalitete s certifikati,, kot pri nas.
Z njihovo lojalnostno kartico, 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popusta na določene segmente vsak mesec je kaj – čistila, pijače, kava, mlečni izdelki, testenine, ,………., pa tudi 2x letno dobim po pošti domov kupon za 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popust za celoten nakup. Tisti, ki poznate to trgovino, boste vedeli, da je še njihov kruh iz pekarne ekološkega in bio izvora :). Meni najboljši je Dachsteinbrot:
https://www.merkurmarkt.at/shop/mf-817835/dachsteinbrot
Ustavilm se tudi v Billa trgovini – to ni diskontar, če bo kdo na to pomisli…. Malo si poglejte koncept trgovine.
Odlično bi bilo, da bi Hofri in Lidli pri nas dobili kakšno zdravo konkurenco – morda pa se bo zgodilo, ( Mercator, TUŠ morda, če jima uspe kaj prodati). Bi bil po 10ih letih že čas.
Sicer tudi v Nemčiji so imeli Wallmart, se ni “prijel” med Nemci, a so ga spremenili v sedaj obstoječi “real ,-” Poguglajte ga.
Od vseh trgovin je meni osebno Eurospin najbolj odbijajoča.Imam občutljiv želodec/prebavo,vse kar sem od tam pojedla,ne hvala. Konzerv ne poznam.
Kupujem povečini v Tušu,nekaj v Merkatorju,Šparu (ne njihovega Budgeta),nekaj v Lidlu in kakšno malenkost v Hoferju. Meso iz Lidla-npr. mleto,ne hvala,to zame ni meso,je kot neka guma…
Si kar ješ…Vsaj trudiš se,da pošiščeš nekaj kvalitetnega,nepredragega. Za otroke,zase.
Slovenija je žal še vedno precej v vrhu v EU po uporabi umetnih gnojil in škropiv. Jagode so pa itak med dirty dozen oziroma sadjem, ki je najbolj škropljeno. Pred leti so objavili rezultate vzorčenja in so bile naše jagode bolj prešpricane kot italijanske.
Glede na to, da pri slovenskih pridelkih odpade strošek dolgega prevoza in skladiščenja, ne razumem te logike, da so toliko dražji (oziroma razumem ob upoštevanju, da so strupi in gnojila dragi).
Zdr. stanje se glede na porabo kemikalij lahko izboljša kvečjemu z uživanjem uvožene zelenjave in sadja, beri zgoraj.
Vzorčenje je pri nas pravzaprav zelo pogosto, to počnejo stalno, še posebej bio izdelke. Koliko pa objavljajo spornih stvari, je drugo vprašanje. Upamo lahko, da jih, ker so meje že tako ali tako postavljene precej visoko.
V Sloveniji žal inovativnost ali naravno in domače pomeni tudi drago kot žafran. Na Norveškem, ki velja za izjemno drago državo, so njihove domače jagode, ko je sezona in jih je največ, cenejše kot pri nas. Naše so pa ne glede na količino po 8 do 10 evrov za kg, s tem, da vsako leto znova krožijo zgodbe o podtaknjenih uvoženih sadežih (velja tudi za briške češnje) na teh štantih ob cesti … in takšna prodaja je namenjena strogo malim zasebnih pridelovalcem za direktno prodajo brez odvečne birokracije. Potem te pa takole izigrajo.
Če imaš fetiš na slovensko, to uvajaj doma, drugim pa daj možnost izbire. Jaz bom kupovala tisto, kar je dobro, ne tisto, kar je slovensko.
[/quote]
Glede na boldano: količine so prioblem: ne priedela se toliko, kot napirmer v eni Nemčiji, kjer jih je 87 milijonov…
Ne moreš ti met nizke cene.Cene se lahko niža na količino, ki je glede na pridelano v Sloveniji še vedno zelo zanemarljivo majhna….
Forum je zaprt za komentiranje.