Kakšen starš kupi nepremičnino s tako mladim otrokom?

Bolje kot da sta oba nekje v majhnih stanovanjih, po možnosti vsak dan 20 minut iščeta parkirišče. Ni pa nič nenavadnega da pri nas stanujejo skupaj po 3 generacije.

Odvisno. Kolikor smo izvedeli je prodala stanovanje v mestu in “s sinom kupila” hišo. Ne vemo kakšen je bil sinov delež, tudi ne vemo kje sta kupila hišo. Cene med obrobjem in mestom so ponavadi precejšnje in cena za neko stanovanje v LJ je lahko enaka ceni hiše na obrobju ali pa tudi več – odvisno.

Če je sin star 24 let potem še študira, če pa je že v službi je pa velika verjetnost, da velike plače nima. Kaj mu potemtakem ostane? V stanovanju, ki se je prodalo ne more bit, z bejbo ne more it živet ker je nima, lahko gre živet s cimri ali pa ostane pri mami.

Moja sodelavka je samohoranilka in ko jo poslušaš: “Sva kupila nov regal, sva šla v hotel na dopust, sva šla včeraj v mesto, sva sva sva…”

Včasih moraš prav poštudirat, ali govori o kakšnem novem jebachu ali sinu.

Na žalost je vedno govora od 15 letnem sinu.

Čisto jo vidim, da nekega dne pride:” Sva prodala stanovanje in kupila hišo.”

Upam, da je tale ženska tole hišo sama sfinancirala, da pri odplačevanju in vzdrževanju hiše ne računa na sina in da je sin finančno prost, če se mu zadzdi kam odpeketat. Upam, da ni kak solastnik ali kaj podobno neumnega.

Koliko je kdo prispeval, noben ne sprašuje. Vemo pa, da sta 50/50 lastnika. Oziroma vsaj pravi, da je pol hiše njegove. Kako sta si finančno razdelila, ne vem ker ne sprašujem. Vem pa da je fant vzel kredit, koliko pa, to pa ne vem. V vsakem primeru, jaz svojemu sinu ne bi rekla “hej Bor, vzami npr. 30.000€ kredita, mami si želi hišo pa ji nekaj manjka.. dej, saj si jo bova delila, na koncu bo itak tvoja. Naslednjih 40-50 let boš pa živel z mano, ti bom kuhala, prala, pazila da boš vedno prav oblečen, da te slučajno ne bo zeblo. Spodnjice ti bom kupovala, ko se ti strgajo, nogavice boš za Božič dobil… aja pa saj tvoja punca bo tudi lahko tukaj živela, če jo boš imel.”

pomisli še na kakšen razlog, zakaj bi nekdo kupil hišo skupaj. Na primer ker en od njiju nima dovolj za kredit, pa sta se dogovorila, da namesto posojila uredita skupno lastništvo. Hišo bo tako ali tko po njeni smrti podedoval, del, v katerega je vložil, pa je že sedaj njegov. Fant je še mlad, ni nujno, da bo sploh živel pri mami. Lahko bo dobil dekle, ki ima svoje stanovanje, lahko se bo odselil v tujino, kupil še eno stanovanje….. je še mlad, ima veliko možnosti še pred sabo. Če je pri teh letih lahko že vložil v nepremičnino ali del nje, potem vsaka mu čast, bo še veliko dosegel.

Lahko rečem, da si ozkogledna, ker če ti ne vidiš smisla, potem stvar označiš za napačno. Mogoče pa si zavistna, ker tvoj sin nima ničesar. Odnose s snahami boš ocenjevala čez leta…. če boste vi živeli posebej, še ne pomeni, da bo tvoja snaha zadovoljna s tabo. Če se boš tudi v njeno življenje tako vtikala kot prijateljičino, zagotovo ne.

A res? Sin bo pri 24 letih kupil z mamo hišo, vložil kolikor pač bo, v hišo bo vsa leta vlagal, urejanje, popravila… ko bo pa spoznal punco, bo pa s tako lahkoto šel stran od hiše v katero je od mladih let vlagal in si kupil še eno? Kdo mu bo pa še en kredit odplačal? Če ima veliko svojega denarja vloženega v hišo, katero je kupil z mamo? Realno gledano je 10001 možnost scenarijev, najverjetnejši pa je roko na srce samo en.

Moj že leta vlagal v hišo svojih staršev… In se nima namena odseliti, ker tega denarja ne bi dobil nazaj, da obrne nov list pa gre čez vse še enkrat pa si ne more privoščiti. Od staršev pa ne more zahtevati, da se izselijo, da prodajo hišo in da dobi nazaj svoj delež, s katerim bi lahko zdaj kot odrasel moški zaživel.

Mati je pač se zazihrala, da na stara leta ne bo z minimalno penzijo rabla sama vseh stroškov nosit, pa da bo imela vnuke pred nosom in sina pod kiklo, da ne bi slučajno kaka novodobna frajla ga stradala pa mu ne prala.

Tudi majhna hisa se da fajn zrihtat v dve stanovanji, prav tako pa obstajajo prizidki.

Sosedi so prodali enostanovanjsko hiso, kupil jo je en gradbinec s tremi otroki in jo celo prenovil, hisa je zdaj 2x bolj prostorna, ceprav se njena zunanja velikost ni kaj dosti spremenila.

Zasledila sem komentar, da bi naj mama kupila hišo,stanovanje pa pustila sinu. Mogoče pa ji tako ne bi zneslo za nakup hiše, če ne bi prodala stanovanja.

Potem je še tukaj drugo vprašanje, verjetno sta oba želela ven iz stanovanja v naravo. Po moje je sin naredil dobro potezo. Če želi živeti v hiši v naravi in kljub temu, da je hiša samo z enim gospodinjstvom, si še vedno lahko kasneje za mahjen vložek omisli prizidek in nadgradnjo ter ločeno gospodinjstvo. Meni se zdi, da je ta fant odgovoren in preračunljiv. Star je 24 let in si je že zagotovil streho nad glavo. Lahko bi najel kredit in denar sfrčkal za kakšne druge kozlarije. Tisti, ki posplošujete katera snaha bo hotela k tašči. Pa saj ji ni potrebno k njej, saj lahko tamladi živijo svoje življenje-snaha zaklene vrata pred preveč vsiljivo taščo ali tašča zaklene vrata pred preveč vsiljivo mlado družinico, pa še plus jim verjetno bo, da bodo imeli na istem dvorišču varstvo otrok.

Tudi jaz živim skupaj s sinom podobnih let v hiši. Midva sva dogovorjena tako, da si mora do 25-ega leta narediti v zgornjem štuku posebej vhod in bova imela ločeno gospodinjstvo, pa če bo imel resno punco ali ne. Če se bo odselil, bom ostala v hiši dokler  bom jo lahko sama vzdrževala, ko več ne bom mogla, bom prodala in si kupila manjše stanovanje. Preostanek denarja od prodaje hiše bova razdelila na pol, stanovanje pa dobi po moji smrti. Če bo pa želel, da hiša kasneje ostane njemu, pa bo moral pomagati pri vzdrževanju, ko jaz več ne bom zmožna. Če pa ostane v hiši in si ustvari družino, pa jaz ciljam na nakup vikenda in kasneje tudi verjetno selitev (odvisno v kakšnem odnosu bomo), njegovi družinici pa prepustim celotno hišo.

ja. če je sin do 24.leta sposoben hišo kupit, bo do 30-35. leta, ko bo po današnjih trendih goden za ženitev, lahko imel še za dve hiši. Poleg tega bo lahko dobil partnerko, ki bo tudi sama imela kaj svojega, ali pa bosta šla skupaj živet k njenim staršem.

Moja prijateljica je morala v svojo hišo zaradi ločitve. Ker nima denarja, v njeno hišo vlaga sin. Dogovorila sta se, da bo po njeni smrti hiša njegova. Ona nikakor ne pričakuje od njega, da bo živel z njo, on s svojo partnerko živi pri njej.

Ste ozkogledni, ker vidite samo belo ali samo črno. Življenje prinese marsikaj drugega in vsak rešuje po svoje. Včasih se tudi ne odloči najbolje, pa je to šola za naprej in lahko popraviš napako. Ta fant ima s 24 leti še vse možnosti urediti življenje po svojih željah in željah svoje bodoče partnerke.

Sicer pa bi lahko vprašala kar prijateljico, kako to, da sta se tako odločila in ali ne misli, da bi to lahko vplivalo na odnose v prihodnosti, namesto da jo opravlja na forumu. Zavist.

Jaz pa jih poznam ogromno, ki so res ostali doma ali šli k tastu in tašči, ampak v korist vseh. Mladi so prevzeli velik del stroškov, skrb za vzdrževanje hiše, si uredili stanovanje v mansardi ali prizidku in olajšali življenje sebi in staršem.

Midva bi recimo komot gradila svojo hišo ali kupila stanovanje, ampak sva ostala pri mojih starših, v hišo in okolico sva v zadnjih 11 letih vložila cca 200 tisočakov, brez centa kredita, hiša je v nulo zrihtana, zunaj velik vrt, visoke grede, dvorišče ogromno, večji del tlakovano, nastreški za 4 avtomobile, velika pokrita letna kuhinja z 2,5m dolgo mizo in klopmi, kamin, zunanja krušna peč, plinski žar, na dvorišču dovolj prostora za otroška igrala… Lastništvo in vse kar se sobivanja tiče smo dali črno na belo, vključno s tem kako bo poskrbljeno za starša na stara leta, imamo vsak svoj vhod, živimo ločeno, kot sosedje, dokler starša delata si tekoče stroške delimo, ko bosta v penziji, bova midva prevzela. Vnukinjo vidita, kadar želita/imata voljo/čas.

Moževa starša imata praktično isto urejeno z moževo sestro in njenim možem. Kljub vsemu ima mož še en fond, če bo kdaj sestri karkoli “zaškripalo” in ne bo zmogla v celoti poskrbeti za starša, ko bosta stara.

Nismo vsi mladi, ki smo ostali doma neki paraziti, ogromno nas je, ki smo se tako odločili, ker se vsem bolj splača in smo se, kot normalni odrasli ljudje, sposobni dogovorit in držat dogovorov.

točno tako. še eno generacijo nazaj je bilo normalno, da so v istem gospodinjstvu živeli mladi in stari. Danes pa je to kar izkoriščanje tastarih ali pa nesamostojnost. Zato je treba danes nujno v novo bajto, pa magari, da kredit odplačujemo do smrti in se zaradi tega še kregamo s partnerjem. In ti samostojneži potem otroke zjutraj vozijo k materam v sosednji kraj v varstvo, popoldne pa pridejo še na kosilo, ko pridejo pobrat otroke. In ko ti starši potrebujejo pomoč, morajo vprašati sosede, ker otroci nikoli nimajo časa….

Nevem zakaj se tako obremenjujete s tem, saj konec koncev ni vaša stvar! Vsaj naj dela kar mu ustreza. Verjetno bo sin imel več svojega- deljenega prostora tam, ko bo mati starejša jo bo lahko malo pogledal, kaj je tu v vaših očeh  narobe ne vem, meni se zdi to lepo.

To ste se vi odločili, SKUPAJ.

Kar je drugače, kot v tem primeru. Ko je za vse skupaj že vnaprej določeno, ker si je mama tako zaželela.

In ja, ker je sin pri 24 letih dvignil kredit ker ga je bil sposoben, jah pa naj fant to naredi še enkrat čez 10 let, ker pač lahko aneda? Ker ne vsem denar tako malo vreden, da lahko kar naprej dvigujejo kredite, ja… Katastrofa od razmišljanja. Vaši primeri so dejansko primeri odločitve vseh glede na želje v prihodnosti. On in partnerica te odločitve nimata, vsaj ne proste.

In potem bo tak pisal po forumu kot je pred časom en, da njegova punca ne more živeti z njegovo mamo. Da ji ni všeč da pere, lika, kuha in skrbi za njega.

Bi ti rekla, kako spodbudno besedo. Problem je v tem, da poznam goro ostarelih sinov 60 +, ki živijo sami z mamo. Vsaka punca, ki je prišla tja živet je pibegnila v 5 min. En primer je celo, da je sin umru pred mamo.

Logično. Katera bi pa z veseljem prišla živet k fantu, ki deli vse z mamo? Od loncev, do kopalnice in pralnega stroja?

Očitno sem res za na luno. Ženska je morala po ločitvi kupit lastno hišo? Ker ni bilo denarja ji ga je dal sin? Krije ji tudi stroške vzdrževanja? On pa živi na stroške patnerice?

Ja res idealka. Ko ne moreš več živet na račun moža pa na račun sina?

Ločeni ženski brez otrok je 45 kvadratov vrh glave, ampak ne, je treba imet bajto. In vam je to ok, drugače misleči smo pa ozkogledi. Resno?

Ma glavno, da bo po njeni smrti hišo podedoval, no. To je vse kaj očitno šteje. Leta in leta žrtvovanja na to in zaviranje otroka, to ne igra vloge. Glavno da bo 50 letnik ali celo 70 letnik podedoval hišo… V katero je vlagal leta in leta in imel od svojega življenja zaradi tega en velik prazen nič. Bo lahko takrat začel iskati ženo

Bravo mati! Izredno preračunljiva poteza, ki vas bo popeljala v neosamljeno starost, ko boste hodili po žuljih in solzah sina

Ločeni vhod je ista pesem, kot skupen vhod. Problem je bližina in neomejen dostop do mladih. Tukaj prav tako ne igra dosti vloge ali se priseli punca ali fant. V kolikor se fant bo objajčen in bo tiho. Seveda so redke izjeme, kjer vse deluje, kot mora. Na Csd mi gospa na področju teh tezav pove, da je tega neomejeno in imajo zato vrsto ločitev in vrsto pogovorov. Pa naj si vsak misle kar želi. Pri nas je lastnina sveta dokler je lastnik živ se bo delalo po njegovo.

Mogoče je pa mamin sinek in itak nikoli ne bi odšel od mame? Drugače bi že.

Saj ni povsod enako. Včasih ljudje lepo živijo skupaj. Tudi tašče in snahe. Mami in sinu je najbrž le skupaj bilo možno kupiti hišo. Meni se to ne zdi nič narobe. Ne vem, zakaj se nekaterim takšen nakup zdi problematičen???!!?

Ce se o “skrbeh” glede NJUNEGA zivljenja ne morete pogovoriti s sodelavko ali njenim sinom, potem se pac ukvarjajte s SVOJIM. Nikoli vam ne bo zmanjkalo dela, brez skrbi.

Spoznala sem fanta, s katerim bi si rada ustvarila življenje.. ampak imava eno težavo. Ne moreva na svoje, ker je ves svoj denar že vložil v hišo staršev, vlaga v popravila in vzdrževanje starejše hiše. Kredit bi si lahko vzela in šla na svoje, ampak je hiša mnogo prevelika za starša in bi potrebovala če ne drugo vsaj finančno pomoč, katere si pa žal ne moreva privoščiti, da plačujeva poleg svoje najemnine ali kredita. A je sploh kakšno upanje za naju? Imava se lahko prihodnost? Ga imam res rada, ampak pri njegovi družini si ne želim živeti.. On pa druge izbire niti nima, ne glede na to, kaj si želi.. Se je resnično pri vseh vas tako dobro izteklo?

Čeprav bo hiša res nekoč njegova, mi to zares nič pozitivnega ne pomeni, ker bi še vedno morala naslednjih 40 let živeti pod nenehnim nadzorom. Ali sem zaradi tega vredna obsojanja? Ker si želim v življenju imeti svobodo, prostost in svoj kotiček? A to pač pomeni, da bom to imela le, če greva vsak svojo pot?