Kako začeti pogovor in spoznavanje ljudi
Ker se mi zdi spoznavanje novih ljudi precej pomembna stvar, me zanimajo mnenja in izkušnje.
Predvsem, če je kdo uspel na tem področju in bistveno izboljšal komunikacijo.
Citiral bom nekaj odstavkov iz knjige: How to start conversation and make friends; Don Gabor.
“Change from Passive to Active
Most people take the passive role when it comes to starting conversation. They wait and wait and wait, hoping someone come along and start a conversation with them. To get out of this zone, simply change from the passive to the active role. Be the first to say hello and take the initiative to begin the conversation. Introduce yourself to people regularly and begin to share your ideas, feelings, opinions, and experiences. Look for familiar faces, and after saying hello, seek out other people’s thoughts, views, interests, and knowledge. By initiating conversations, you will get more positive responses, and your fear of rejection will lessen.
The more you start conversations, the more positive responses you will get. But, of course, there are going to be some rejections too. No one receives unanimous approval, so when you do get rejected, don’t dwell on it. Instead, use it as a lesson and plan a different approach next time. The more you ask, the better you’ll get at picking out people who will respond positively to you.”
Mislim, da ni ravno problem v tem, da se folk ne bi zavedal, da mora biti aktiven, ampak bolj kako biti aktiven. Kako se izpostaviti in kljub neželenemu odzivu nekako pregurati čez.
Pa tudi včasih si damo previsoka pričakovanja in potem je razočaranje preveliko in to ubije motivacijo za naslednjič. Če se namreč pričakuje, da se bo tist na drugi strani popolnoma pozitivno in odprto odzval, je kr (pre)visok cilj in potemtakem je neuspeh kar zagotovljen. Če se pa cilj malce “spremeni” v to, da je cilj samo človeka spoznat, je pa veliko lažje, ker je “uspeh” tudi to, če se izkaže, da je prasec/prasica. Namreč, na to, kakšna je druga oseba se ne da vplivat, na to, da ga spoznaš, pa.
Priznam da tega glih ne razumem najbolje. Meni jezik teče vedno in povsod tako da ga komaj ustavim. Komu sem nadležen, drugim sem okej. Vsem pač ne morem bit všeč. Kako pa biti aktiven pa ni nasveta. Osredotočiš se na tistega ki ga imaš pred sabo. Če ti odgovarja s kratkimi odrezavimi odgovori pejt naprej.
Komunikacija in vključevanja v druženja se mi zdi neka vrednota.
Mogoče določeni ljudje nimajo posebnega interesa ali želje po spoznavanju novih ljudi. So ujeti v vsakdanjost in druženje s svojimi znanci. Kar je mogoče tudi prav, če jim tako ustreza.
Zanimajo me dejavnosti kjer sem lahko dejaven in kjer lahko vzpostavim kontakt z ljudmi. Rad imam šport, zanimiva predavanja, lokale, glasbene prireditve ipd. Zagotovo se pri vsem tem da spoznavati nove ljudi. Večkrat pa premalo naredim glede tega in ne pristopim. Imam neke zadržke ter ne vem kako bi začel pogovor. Preprosto ne vem kaj naj rečem. Ali pa si mislim, da je neumno motiti ljudi. Včasih mi tudi uspe. Večkrat pa ne in potem nimam nekih pravih rezultatov.
Mislim, da je potrebno na tem delati na dnevni ravni. Če konec tedna spoznamo nekaj novih punc imamo potem čas, da vsak dan nekaj naredimo glede komunikacije. Tudi uspešni zakonci komunicirajo na dnevni ravni. Zakaj bi samski potem morali prenašati nesmiselno ne-dejavnost. Ali pa le sem in tja nekaj naredili, kar ne prinaša pravih rezultatov.
Ali ima kdo kašne izkušnje, kako je postopoma postajal pri tem bolj uspešen? Kašne uvodne nagovore je začel uporabljati? Zanimajo me tudi mnenja žensk, kakšni pristopi se vam zdijo najbolj zanimivi. Kdaj je pravi čas, da vprašaš za kontakt. Mislim, da je količina pomembna. Kakor na ostalih področjih, ki se jih želimo naučiti ali jih izboljšati. Več kot vadimo bolj se bomo izurili. In znano je, da se je mogoče komunikacije ali šarma naučiti.
Saj bi ti povedala, če bi vedela pa imam podobne probleme kot jih imaš ti.
Recimo mene moti, če grem v hribe pa pozdravim tistega, ki pride mimo pa mi ne odzdravi. Mogoče si tudi ti tak, da ne odzdraviš?
Drugače pa kaj vem, moti me, če srečam tipa na predavanju, smučanju, rečeva par besed pa me vabi v savno. Ne vem, ampak to mi pove samo, bejži stran.
Kaj pa reči, ko nekoga srečaš, nimam pojma.
Jaz ljudi spoznavam spontano. Na dogodkih, ki se jih udeležujem, svojih hobijih, takih ali drugačnih srečanjih, zabavah. Zanimajo me ljudje, ki jih zanimajo podobne stvari, kot mene, popolnoma logično. Ne silim se k spoznavanju krnekih ljudi, s katerimi nimam ničesar skupnega.
Mislim, da je cilj doseči spontanost. Kot tudi če se učimo smučanja ali vožnje z avtom. Nič ni spontano, ko se učimo. Spontano je mogoče, če znamo zelo slabo smučati. Če hočemo izboljšati je treba narediti nekaj kar je nasprotje od spontanosti. Ko obvadujemo je spontano samo po sebi. Če želimo zopet izboljšati na višji nivo moramo zopet vaditi.
Naključno je lahko da na določenih prireditvah ogovorimo dva posameznika, ki ju že poznamo. Ali če slučajno pridemo v situacijo da se ravno začne kakšen pogovor. Lahko pa se odločimo, da bomo skušali navezati stik s čim večimi neznanci. Tukaj je pa potem že lahko težava kako navezati stik. Kako pristopiti v druščino kjer npr. dve punci komunicirata z enim moškim? Večina od nas bi mogoče le nekaj časa od daleč opazovalo punci in ne bi storili nič. Tako se tudi sam obnašam velikokrat. V tem je spontanost in ne naredim nič. Sem v coni udobja, kar je le opazovanje. Težje pa je zbrati ustrezne besede in pristopiti. Dejstvo je tudi, da so večinoma odzivi dobri v kolikor spregovoriš.
Potem je drug primer. Ali le spoznavaš punce, ali pa si sposoben vsaj s katero imeti spolne odnose. Ali gre s tabo na pijačo le enkrat in potem nima več interesa ali pa si želi še kdaj iti. Mislim, da je vse povezano. Veliko vaje izboljšuje stvari. Tudi pri tem mi včasih uspeva nekoliko bolje, včasih slabše. Zavedam se predvsem, da mi veliko vaje in komunikacije zelo koristi. Predvsem deluješ in komuniciraš precej drugače v primeru da si dejaven. Nisi zdolgočasen in imaš neko energijo. Imaš moralo, da deluješ intenzivno.
Sam sicer vedno odzdravim, razen če ravno kaj premišljujem in potem ne reagiram. Da bi vprašal žensko takoj ko z njo spregovorim, če bi šla z mano v savno, pa niti nimam poguma. Mogoče prej na pijačo, kar se mi zdi povsem uredu. “Nezgovorna” lahko mi pošlješ kakšno sporočilo. Lahko me pa povabiš tudi v savno in ne bom imel mnenja da moram zaradi tega bežati od tebe.
Da premalo intenzivno komuniciram je opazno tudi, da imam zelo malo znancev na Facebooku. Sicer ga večinoma ne uporabljam, vendar dejstvo je da sem lahko dodal dokaj malo ljudi. Povprečje naj bi bilo okrog 200 ljudi. Tako da rad bi začel delati bolj intenzivno na področju družabnosti. Ravno pristopi in nabiranje kontaktov pa se mi zdi da so ključnega pomena.
Pozdravljeni,
imam 22 let in v ljubezni res nimam srece – drugace pa sem pridna, delavna, prijazna.. Ugl. vsi mi pravijo kako sem v redu oseba, simpagicna, z dobrim smislom za humor..
Poleg faksa se ukvarjam se z glasbo in sportom (fitnes).
No zdej pa je situacija taka:
Torej jaz ponavadi padam na povprecne fante – tiste ki so luskani, ampak vseeno ne neki lepotci da dol pades ker taki so ponavadi polni samih sebe. Pa seveda najbolj steje karakter 🙂
In tudi v fitnesu ko vidim kaksnega takega res “dobrega tipa” si itak mislim da ima nabit ego in da s takim nimam sans (ja, ko gre za tipe ki so mi vsec sem zelo sramezljiva in nesamozavestna). Ampak zdej se mi je seveda zgodilo da sem glih na takega padla…
No pred par dnevi me je en fant iz fitnesa.. Pomoje ima tam okoli 27 let (noro dober tip!) nonstop gledal. Tipo kadarkoli sem sla mimo me je pogledal, se obracal za mano , izmenjala sva si kar nekaj več-sekundnih pogledov. V nekem trenutku, ko sva s prijateljico bile na neki napravi, je prisu cisto blizu naju in zgledalo je da zeli nekaj rect, a potem je sel naprej. Vedno ko sem sla mimo njega me je pogledal (spet tisti dolgi pogledi) in ko sem sla mimo njega je pogledal za mano.
Naslednji dan sva se isto nekajkrat pogledala.
Danes (dva dni kasneje) pa me skoraj da ni pogledal.
In sedaj res ne vem kaj naj si mislim. Kot sem ze omenla, moja samozavest je precej nizka (zato ker na tem podrocju ze par let nimam srece in sem mnenja da taki tipi ne padajo name – ima zelo hudo postavo, zelo je lusen, in po mojem poln sam sebe – malo sklepam glede na njegovo hojo.. Glede na to da ga sploh ne poznam pa se seveda lahko tudi motim).
No in res ne vem kaj naj si zdaj mislim. Po zunanjosti nisem neka suhica, ampak tudi debela ne, povprecno nekje.
Zdaj me po eni strani ima da bi pristopila k njemu ampak ker sem nesamozavestna si tega itak ne upam, pa tudi dvomim da je samski.. Ampak na ta nacin bi vsaj lahko koncala s to zgodbo.
Po drugi strani pa sem itak mnenja da s takim tipom 1. Nimam sans in 2. Je brezveze sploh kaj provat ker me bo ob prvi priloznosti prevaral.
Kaj mi svetujete? 🙂
Kadar srečaš novo osebo da jo bi spoznal se moraš prectaviti kdo si kako se piseš , tre iz kod prihajaš .
Vendar ko se spoznata se lahko pogovarjata kako živita , kakšne prijatelje imate .
Če je glazba gresta lahko na ples .
Ko se vorenk spoznata si lahko izmenjata številke naslov ter telefonsko številko .
Po navadi se poljubita med seboj , presenečanje ali kakšni skupni zmenek .
Predvsem na spontanosti. Toliko scenarijev, ki si si jih ti dal v glavo ali o katerih razmišljaš, kako naj bi zgledali, te enostavno pahnejo v to, da ko ne gre po tvojih scenarijih, enostavno zmrneš. Predvidevam.
Ne pozabi na spontani humor, pri čemer se ne boš šel napiflati vseh vicev in jih boš pokal kar povprek, ker boš to razumel, da je pač humor v spontani komunikaciji. Pa ni nič narobe, če kakšen pade, ali če se spomniš kakšne smešne dogodivščine usput debatiranja.
Nehi tok filozofirat ala v smeri spontanosti in slabem smučanju. Vsed se na sanke, pa vmes kaj ridaj in se imej fajn. Ne da najprej naštudiraš vso tehniko sank, vse šraufe, greš izmeriti vse ovinke na poti, preštudiraš možen čas, kako v nobel obleki priti na cilj, potem pa po vsem tem rečeš, ah, zdej sem pa tok časa študiral vse skupaj, da je cajta zmanjkal se imet za fajn. Potem bo vmes skopnel sneg, ti boš pa sanke spet samo gledal tam nekje v kotu, kako se ti prašijo. Do naslednjega leta ali še kaj dlje.
Kako si mislil, da je obvladovanje spontanost samo po sebi? Ko ti npr. obvladuješ svoja čustva, je prisoten razum. Ko te kdo razjezi, bi mogoče ob neobvladovanju koga na gobec, tako ti pa razum bremza, da kako drugače razumsko ob tem reagiraš. Ko ti bo ena všeč, boš obvladoval razum in razmišljal o stotih scenarijih kako in kaj, če bi bil pa spontan, bi ji pa rekel usput, da je simpatična in da ti je takšna všeč.
Če ti pa ženska tamle kot že tako nezgovorna pove, da ti bo rekla živjo pa adijo, ko jo ne boš skorajda vprašal niti po imenu, ti pa kot da ne slšiš in ji predlagal v zameno, da naj pa ona tebe povabi v savno, ker si si kot dejavnik spontanosti zapičil v savno, pa ne vem več, kaj naj ti spontano na tole vse skupaj še kaj napišem.
To je podobno, kot če bi ti rekla, da ne hodi/ne mara smučati ali hoditi v hribe in da ima raje morje, ti bi ji pa rekel, nič hudega, lahko pa ti mene povabiš na smučanje in boš čist spontano zadovoljen, ko boš spet ostal sam s smučkami, ki se bodo prašile. V komunikaciji je fajn, da nisi samo pri “poslušanju”, ampak, da tudi kaj slišiš.
Forum je zaprt za komentiranje.