Kako veste, da se ujemata čustveno, telesno, duhovno…
Sem v zvezi z enim fantom, s katerim sva bila približno pol leta prijatelja. Imava skupne lastnosti, telesno se privlačiva, ko ga vidim, mi začne srce hitreje utripat – a nisem noro zaljubljena vanj, gleda ne svoja leta sem dokaj realna. V preteklosti se je pri meni zaljubljenost razvila izključno takrat, ko mi je bil nekdo nedosegljiv in o katerem sem prej dosti sanjarila – sanje pa so bile na nerealni bazi itaq.
To kar čutim do tega fanta sedaj pa je bolj umirjeno – želim si ga za partnerja, vem, da če ga izgubim, da bom na tleh – a hkrati – imam dvome o tej zvezi, ki se sicer razblinijo, ko je poleg mene. Včasih, ko sem sama doma, razmišljam, da je mogoče bolj ravnodušen do mene – a ko sva skupaj, sploh ne kaže teh znamenj. Ko sva skupaj, je vse ok, je super do mene, čeprav mi ne reče, koliko mu pomenim. Sploh ne vem, od kje moji dvomi – mogoče zato, ker je prejšnji fant znal vsak dan povedati, da me ljubi, bil pa je eden izmed tistih, ki bolj govorijo kot mislijo.
Bojim se tudi, da bom zapadla v tako prilagajanje, da sploh ne bom več zvesta sama sebi. V pretekli zvezi sem se toliko prilagajala, da na koncu nisem vedela, kaj si želim – šele ko je zveza razpadla, sem ugotovila, kakšno je olajšanje, ko mi nečesa ni potrebno več narediti.
Je z vsemi v zvezi tako, da si zanikajo določene lastnosti, ki so ti na partnerju neprijetne? In vidiš to šele, ko je zveze konec? Kako pa ugotoviš, da si z nekom na isti ravni – da gre za čustveno ujemanje, intelektualno, duhovno… koliko časa poterbuješ, da to ugotoviš? A je slabo znamenje, da imam sedaj dvome o naju, ko sem sama?
Ljubezen je enostavna, hvala za lep odgovor. Res je, da preveč razmišljam. ko sem z njim, nimam nobenih dvomov, ne vem, kaj se z menoj zgodi, ko sem sama. Verjetno je to vpliv prejšnjega fanta, ki me je varal, zaradi česar si ne upam zaupati več v razmerje. Verjetno pa bo čas pokazal, ali sva prava drug za drugega.
Ljubezen ni enostavna:). Že sama pot do nje je dolga in polna ovir:). In tudi ko pride, jo je potrebno negovati, zalivati itd. Nič ni samo po sebi umevno:).
Kako veš, da ti je nekdo namenjen in ti njemu? Preprosto to čutiš v sebi. Normalno je, da imaš na trenutke dvome, se sprašuješ…ampak, če prideš vedno do enakih odgovorov, je to to:). Zaupaj sebi, svoji intuiciji, svojemu notranjemu glasu, ki se običajno ne moti.
Strinjam se s tistimi, ki so zapisale, da je ljubezen enostavna. Mene moj mož večkrat vpraša, kako sem se sploh odločila zanj, jaz pa mu odgovorim: “Preprosto sem si zaželela, da bi bila s tabo vse življenje.” KONEC, nič drugega, nobene filozofije, kakšno ujemanje, lepo te prosim, ali ti je z nekom prijetno, ali pa ti ni. In tebi očitno NI, če toliko razmišljaš o tem…
ALI pa imaš preprosto čisto preveč časa. Najdi si nekaj, kar te bo razveseljevalo poleg moškega, kajti meni osebno to pomeni, da ko bosta enkrat zares skupaj (živela), se boš popolnoma obesila nanj. Verjemi mi, on tudi pol toliko ne razmišlja o vajini zvezi kot ti 🙂
serenisssssima
Kako veste, da se ujemata čustveno, telesno, duhovno…
Je z vsemi v zvezi tako, da si zanikajo določene lastnosti, ki so ti na partnerju neprijetne? In vidiš to šele, ko je zveze konec? Kako pa ugotoviš, da si z nekom na isti ravni – da gre za čustveno ujemanje, intelektualno, duhovno… koliko časa poterbuješ, da to ugotoviš? A je slabo znamenje, da imam sedaj dvome o naju, ko sem sama?
ja, v vseh pogledih se ne moreš ujemati….ne?
sicer bi imela IDEALNEGA človeka za moža.
Jaz se ujemam z mojim intelektualno in seksualno, pa mogoče še čustveno…..pa sva skupaj že 26 let.
Ja vsega pa ne moreš imeti, ali pač ? No, ti kar čakaj…..
Ne boj se, če se v zvezi od strasti ne bliska in ne grmi 🙂 še ne pomeni, da se ne ljubita. Taka umirjena ljubezen, ki si jo partnerja izkazujeta predvsem z dejanji, je boljša od “ljubezni”, ki temelji na besedah ali pretiranemu izkazovanju čustev v javnosti. Dvomimo pa vsi, to je v človeški naravi, le pretiravati pri tem ni potrebno.Se pa strinjam s postom zgoraj, ki pravi, da se pazi, da ti ga ne prevzame tista, ki ne komplicira.
Kako je možno da je tema izpred par dni na dnu strani? Se mi je že večkrat zgodilo, da ko neko temo odprem, vidim, da je bila modra max. pred 2 dnevoma odprta, je možno, da tako “zafloodamo” druge teme, da ostale padejo na dno?
No, v glavnem. Partnerstvo in ljubezen niso zgolj čustva in že samo zaradi tega partnerstvo ni enostavno. Žal je tako, da se ne ujemamo na vseh področjih, dobro pa je, da se na tistih, ki so nam pomembne oz. povedano drugače, da so nama pomembne iste stvari. Stvari, ki se tičejo samega odnosa, ne mislim tu hobijev, ampak recimo preživljanje časa skupaj, izkazovanje ljubezni, ne vem, nekdo rad potuje, drug je couch potatoe, to ne bo šlo na dolgi rok.
Meni tudi ni ravno logično ko nekateri pravite, ujemi ga sedaj, vstrajaj z njim, dokler je še čas, dokler si še MLAD itn…To so vse bedarije. Ljudje smo si usojeni z večimi dušami in, ko si nimamo več kaj za povedati, ko je lekcija končana se razidemo in damo prosto pot novim ljudem, ki pridejo v naša življenja.
Kje pa piše da se pri 50 ne moreš noro zaljubiti. Nekaterim dušam v temu življenju ni usojeno recimo da spoznajo romatično ljubezen, ker imajo druge zadeve za delati. Tukaj ne moremo gledati ljudi kot črede da smo vsi enaki, da se moramo vsi zaljubiti še do 30 leta, narediti 2 otroka, kupiti bajto-imeti astronomski kredit, 2 avta in psa/mačko. Life doesen’t work this way, at least not for everyone. Vsi smo unikatni in vsak mora to početi kar resnično čuti v srcu. Tisti, ki pa padejo pod vpliv množice in ne sledijo srcu pa na koncu itak obupajo, ker ne morejo živeti v laži. Prava resnica vedno pride na plano. Zato pa je toliko ločitev, nezaželenih otrok, zato ker ljudje sledijo nekemu srednjeveškemu vzorcu da moramo biti vsi enaki. Ker če nimaš bajte, partnerja, otrok, kreditov si v očeh družbe izločenec, nenormalen in še vse drugo…
Glede na to, da ga vidiš kot partnerja in praviš, da bi te zlomilo, če bi ga izgubila… bi bilo možno, da ko nista skupaj, se enostavno bojiš, da bo zadeva minila, bojiš se, da bo njega minilo, ali pa se bojiš, da bo tebe minilo. Tega pa si ne želiš, ker čutiš, da je to prava stvar. Ampak, ker nekaj takega še nisi doživela, ker je to zate nekaj novega, se pojavljajo dvomi. Nova izkušnja vedno prinaša dvome. Lahko bi bilo to, ugibam sicer. Morda ga ljubiš in se tega še ne zavedaš ali pa si ne upaš priznat.
Seveda ugibaš, in še neumnost si napisal, če se “bojiš”, da bo stvar minila, potem to ni prava stvar. Kako je lahko neka stvar prava, pa si v večnem strahu, dvomih, vprašanjih…? Glede nečesa se pač moramo opredeliti v življenju, že itak je toliko stvari neoptipljivih, zlaganih, kakorkoli hinavskih, vsi ostali odnosi, ki jih imamo, so v bistvu fake. V ljubezni take vrste ne sme biti prostora za neke dvome, primerjanja, spraševanja… če že, je ljubezen iskanje, ne pa strah in dvom.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Jst se pa dejansko ne strinjam s to trditvijo, da ni vsakomur namenjeno bit v vezi. Češ da si duša ni izbrala partnerstva. To se preveč bere kot neka usoda, na katero nimamo vpliva, in smo kot marionetke v tostranstvu. Raje verjamem, da imamo usodo v svojih rokah in da se lahko svobodno odločamo, kaj bo in česa ne. Lahko se odločimo, da nam do veze in otrok ni, zakaj pa ne. Če nam tako paše. Bolje tako, kot pa pod vplivom družbenih pričakovanj nekaj na silo in proti sebi.
Ja sam imamo usodo v večji meri v svojih rokah, so pa večje stvari, ki si jih duša izbere še pred inkarnacijo. In med temi stvarmi so običajno tudi kakšne velike ljubezni, ljudje ki bodo pomembni za naša življenja, večje nesreče…itd
To pomeni da je usojeno da bomo to osebo srečali, vendar kaj bomo pa potem z njo naredili je pa vse v naših rokah. Lahko rečemo ne hvala in se nam pot usode spet spremeni, tako si usodo sami kreiramo v večji meri. Samo če si je duša pred inkarnacijo izbrala da se bodo poti križale z nekom se bodo 100%.
Replika: kaj pa če si je tvoja duša izbrala partnerstvo, ti pa ne? A v tem primeru, tudi govorimo o usodi, ali o trmi oz lastnem ponosu ali svobodni izbiri ali čemerkoli že? Ne vem, od kje si potegnila tezo, s katero se ne strinjaš. Spoznaš že lahko, so pa morda okoliščine tiste, ki vezo onemogočajo in boš v tem primeru tudi trdila, da je usoda v tvojih rokah? Bi si upala?
Krivokljun-Izbrali so si zopet en drugega zato ker imajo karmo iz preteklih življenj. Morajo prepucati zadeve ker jih niso v preteklih življenjih, zato se zopet zmenijo še pred inkarnacijo da se bodo zopet dobili v naslednjem življenju v različnih vlogah pač ali bo nekdo ženska nekdo tip, nekdo mati, oče, sin, sestra brat, prijatelj…karkoli velja za vse.
Z vsakim, ki ga srečamo imamo karmo ali je dobra, slaba, saj to vsi vemo. Včasih srečamo človeka s katerim recimo sploh ne spregovorimo veliko pa nam je oseba noro zoperna ali pa zelo simpatična. Čutimo to, in temu se reče karma. Torej da smo to osebo že prej poznali in je je zgodila kakšna situacija ki nam ni bila všeč in jo moramo sedaj v tem lajfu dokončati.
Zato je toliko “slabih vezi” v bistvu niso slabe, tisti ki dojema zakaj se mu kaj dogaja v vezi, lahko odpusti tej duši in se ne bo več ta oseba pojavljala v naslednjih življenjih.
Forum je zaprt za komentiranje.