Kako vam rata imeti kosilo ob enih?

Berem, kako vas ima večina ob nedeljah kosilo že ob enih. Kako vam to rata? Mi moramo iz določenih razlogov danes jesti bolj zgodaj (beri zdajle) in mi je ful čudno. Niti še zdaleč nismo lačni (ob vikendih pač ne vstajamo ravno ob šestih zjutraj, pa zajtrk jemo), pa še priprave kosilo se moraš lotiti najkasneje ob 12h, če hočeš imeti ob enih kaj pametnega na mizi (dobro, razen pri acjom varianti hrenovke in juha iz vrečke).

Kako torej? A ne jeste zajtrka, a ves dopoldan kuhate?

MI IMAMO OB 1H KOSILO SAMO KO JEMO PRI MOJIH STARŠIH 🙂 SICER PA TUDI ZAJTRKUJEMO OKROG 10H, (ups črke!) zato kosilo ponavadi okrog 15h, če ne gremo kam ven, pa pojemo nekaj sproti zunaj.

evo danes sem ravno olupila krompir in počasi gre v pečico, vmes še ostalo dokončam, do 15h bomo že pojedli.

Mi čez vikende zajtrkujemo ob 9-ih ali celo kasneje in imamo kosilo okoli treh. Pol nam pa še večerje ni treba : )

Zajtrkujemo ob 8 h in do 13h mine že 5 ur, zato se kosilo prileže. Ne kuham celo dopoldne, čeprav ne razumem najbolje, kaj ima trajanje kuhanja opraviti s kosilom ob 13h?Tudi če imate kosilo ob 16h, ga moraš skuhati, samo pač pričneš malo pozneje (in si posledično tudi kasneje prosta).

kako nam rata?
preprosto,…mi ga imamo od 12.00 do 12.30 enkrat vmes, pa kuham dvojno ker imamo še dojenčka ki papca svoje kosilo.
Zajtrk imamo okrog 8.30, večerjo pa ob 18.00
🙂

Mi tudi konec tedna vstajamo okoli 8h, jaz ne zajtrkujem, tako da mi že prav paše ob enih nekaj pojest. ne kuham pa nič dlje kot bi za ob treh.

Šele ob 15h ali pa kdaj tudi kasneje.

Zajtrkujemo šele ob 10h, ker med vikendom dlje spimo.

Mi že čez teden jemo kosilo šele okrog pol petih in potem radi vidimo, da je vsaj čez vikend okoli dvanajstih.To pa zato, da sem potem prej prosta in lahko še kam gremo. Najraje imamo dolge nedeljske popoldneve ko ti ni treba ničesar delati in imamo obiske ali pa kam gremo.

Se pač držimo urnika, ki ga imajo naši otroci v vrtcu. Take jedi, ki zahtevajo malo več kuhanja (npr. juhico) pričnemu kuhati že zjutraj, potem pa gremo ven na sončka, ko pridemo nazaj pa dokončamo ali naredimo še kaj v roku pol urice. Tako, da zdaj ta mali že spijo. 🙂 Starši pa imamo mir (namesto, da bi zdaj kuhali).

Zajtrkujem ob cca. 9ih (plusminus pol ure) in sem do enih že lačna kot volk.
Ne razumem, v čem ti vidiš časovni profit, če ješ kasneje. Če kuhaš od 12ih do 1ih je popolnoma isto, kot če se začneš s kosilom ukvarjat ob dveh in ješ ob treh. V vsakem primeru ti gre ena ura.

Mi imamo tudi vedno kosilo okrog dvanajste ure. Zakaj? Ker vstanemo kot vsak dan, okrog sedmih, zajtrk ob pol osmih, kosilo ob 12. uri.

Za lenuhe pa to ni dobro. Se okrog 12 šele zvalijo iz postelje.

vsak se odloča in razporeja čas po svoje

enim nam bolj paše poležavati zjutraj, skuhati in pojesti sredi popoldneva in zvečer še kaj malega prigrizniti
drugi pa so zjutraj zgodaj pokonci in hitro skuhajo, imajo popoldne čisto frej, pa še enkrat jedo zvečer

ma naj dela vsak kakor hoče, kriza nastane le, kadar ti dve varianti prideta skupaj :)))

Vstanemo okrog 7,pojemo zajtrk. Po zajtrku gremo ven do cca 10 ure,doma otroka pojesta malico. Jaz začnem takrat kuhati. Kosilo jemo ob pol dvanajstih,dvanajstih

evo tole je pa tud naš urnik. žal nimam otrok, ki bi bila pri volji med vikendom spati dlje (jaz bi, če…)

Pri nas je tudi tako, da se držimo neke rutine otrok, ki ob 12ih že gledajo okrog loncev, kdaj bo za jest 🙂 Vstajajo pa tudi zgodja – če imamo srečo ob 7ih – no, danes je bila pri nas res rana ura, ker smo vstali ob 6ih…

Pa tudi navada od otroštva – vedno smo imeli kosilo ob 13ih…

Mi med vikendi nismo lenuhi – ravno nasprotno, radi gremo 2x v istem dnevu ven. Kar pomeni: spanje do osmih, zajtrk in kava do devetih, pol desetih, potem ven. Nazaj pridemo ponavadi šele okrog enih, včasih še pozneje. Pojemo sadje, potem imamo kosilo okoli treh ali štirih, potem gremo pa spet ven. Ali po opravkih ali k prijateljem ali karkoli.

Po zajtrku, ki je med 7. in najpozneje 8. uro, si ob 12 že lačen. Med tema dvema urama tudi kaj malega pojemo, vsaj sadje. Čas za kuhanje ostaja enak, pred 12. in po 12.

Kuham vsak dan vse dvojno, ker imamo v hiši hudega alergika, ap vseeno vse skuham v dobri uri, kar p azahteva zelo dolgo pripravo, skuham npr, zvečer, med filmom. jaka znanost, lonec z mesom in vodo pustit vret na štedilniku. Malo se je treba zorganizirat, pa se čisto se da. Včerja sem zdušila meso za golaž, danes sem ga dokončala in skuhala zraven polento, malemu sem tudi spekla zajčje bedro, podušila zelenjavo včeraj zvečer, danes sem skuhala zraven proso, natrebila solato, pa še vsak svoj puding, eden na mleku in drugi na kompotu je prišel na mizo. Vmes smo bili edini 2 uri, ko v celem tednu ni pralo iz rora, zunaj.

Vstajamo običjano okoli 7,30 in do 8,30 imamo zajtrk ter kofetkanje gotovo, tam okoli 9h, najkasneje 9,30 smo že iz bajte in če se 2 uri goniš z otroki, ti tam ob 13h južna krasno sede v želodec.

In ti se ne šteješ za lenuha? Mi med tednom vstajamo že pred 6h, v vrtcu in v službi smo že med 7-7.30h. Tako da moramo med vikendom tisti manjko not prinest, ki si ga vi recimo privoščite med tednom.

kako grdo od tebe.

jaz jem tako kot vsak dan, kuhano kosilo tam nekje med 5-7 uro popoldne/zvečer. Ker imam med tednom daljšo službo, opravke, aktivnosti, pač kuhano šele takrat jem.

Ker pa nočem vikend preživet za šporgetom pač cel dan uživam in si pripravim kaj šele pozno popoldne. Poleti kasnej, pozim pa prej.

Da bi pa kuhala župce, in mešala golaž cel dopoldne mi na misel ne pride, pa še ne maram tega, kuham zelo preprosto, s čimmanj čvaženja in praženja. Največkrat pa kar zelenjavo in kako žitarico zraven ali pa testenine, bogate solate in to je to…

Najbrž si še brez otrok. 4-letniku pač ne moreš za kosilo ob 7ih zvečer dat bogate solate.

Pri nas tudi raje ravno obratno. Opoldan malica, lahko tudi med postankom na kakem izletu, kosilo pa kasneje, ko se vrnemo. Pozimi na tak način bolje izkoristiš svetli del dneva, ješ pa lahko tudi takrat, ko je zunaj že mračno. Poleti pa niti ne paše kosilo v najhujši vročini. Nekatere jedi se dajo pripravit že zjutraj (npr. skuhat juho ali krompir) in se potem kosilo samo dokonča.

Dodatni plus: opoldan je na vseh sprehajalnih točkah, igriščih, kopališčih… blagi mir. Ko se začnejo valiti trume sprehajalcev po kosilu, pa mi počasi odrinemo domov.

Drugi plus: kadar je kosilo ob 12, najkasneje ob 17 že vsi tiščijo nosove v hladilnik in ni redko, da se potem še kaj kuha. Tisti tako opevani “fraj” se pa spremeni v celodnevno vrtenje po kuhinji.

Otroci niso več mali, ampak tak urnik imamo že od nekdaj. Hvala bogu, nam vsem ustreza. Drugim pa pač drugače.

saj to zdaj probam prakticirati. se pa zatankne pri čajih. rada bi bila brez sladkoraj, samo kaj ko so vsi tako obupnega okusa. tisti ki ste pivci čajev – kaj vam je všeč pri čaju, na kakšen način so jih pripravljte, jih sladkate – s čim? jaz sem probala že vse mogoče zelene, črne, rooibos,…s sladkorem, medom, mlekob, brez,….pa me nobeden ni nvdušil. katere čaje pijete?