Kako ste zadovoljne s partnerjem in kaj pogrešate?

Drage čvekice!
Mene pa zanima, kako ste v povprečju zadovoljne, s tem ne mislim samo na “radosti greha”, temveč na skupno življenje kot celoto, z vašimi partnerji. Pa prosim ne v stilu – moj pa zaleže za dva ali celo tri, kot je napisala ena izmed čvekic, kajti to se mi ne zdi realno. V kolikor se motim in takšna definicija, po vaše, drži, potem pa le. Kaj pogrešate? Brez česa bi bilo bolje?

Pričakujem zanimive odgovore, ki bodo imeli “kritje” v realnosti in ne v željah.

Zelo zadovoljna načeloma,
razen tega da se premalo vidiva,
saj živiva zelo daleč stran,
ampak kmalu bo tudi to bolje,
takrat pa se mogoče oglasim s
kakimi nezadovoljstvi 😉

Vecinoma sem s fantom zadovoljna. Odvec mi je to, da se veliko kregava.. vec ali manj zaradi majhnih, nepomembnih stvari. Problem pri naju je tudi to, da sva si zelo razlicna… mogoce prevec. On je jutranju tip: vstane ob 6h, spat gre ob 22h. Jaz ob 22h zacnem komaj ziveti. Tako, da tezko usklajujeva najin cas..
Se vec stvari bi se lahko naslo…. hehehe…

Zadovoljna v vseh pogledih, že dvanajst let, res, škoda je le, da imava kljub svobodnemu poklicu oba premalo časa … za dopuste … za izlete … To je edino, kar me (naju) muči, ampak sva si obljubila, da bo odslej drugače in sva tole leto začela z dopustom, lepim. Trkam na les, trkam na les.

Pogrešam več krat izrečene besede RAD TE IMAM:)))…čeprav mi to pokaže z dejanji,ampak saj veste ženske:))…drugače pa sem z mojim sončkom popolnoma zadovoljna….:))…

Uf, vse hudo zadovoljne. No, jaz pa svojega m oža ljubim, ljubezen mi vrača. Imava enega otroka, živimo lepo. Sem in tja se skregava, pa nič hujšega. Obožujem kako me crklja, obožujem njegov pristop do vzgoje otroka, kjer res veliko sodeluje. Obožujem njegovo predanost službi, družini in domu, predvsem pa preanost NAMA. Vzame si čas za naju, saj ve, da je treba razmerje negovati (he he, ravno danes greva v kino, potem pa še na dolg pogovor). Cenim to, da se dejansko pogovarja z mano.

Malo manj pa mi je všeč, da ni samoiniciativen. Od njega recimo, ne morem pričakovati, da se bo sam od sebe spomnil in me s čim presenetil (v 6-ih letih me je z 2-ma rožicama). Navadila sem se že, da za rojstni dan ponavadi brcne mimo, čeprav mu večkrat nakažem kaj si želim. Včasih se razjezim, ko je kar preveč dober – ima namreč sindrom, ki se imenuje “človeku ne morem reči NE”. Takega prijatelja je sicer dobro imeti, ampak kakšen to prav hitro izkorišča.

No, izgleda, da sem nasplošno zadovoljna. Tako se tudi počutim (čeprav bi njegovo družino najraje pustila v ozadju… Grrrrrrrr!!!)

hehe, še ena taka, ki ima probleme s taščico?
Mi2 sva skupaj 3,5 let, živiva skupaj 2,5 let, poročena slabo leto in čakava bebico. Sem zelo zadovoljna, ker je do mene pozoren, nežen, se veliko pogovarjava in si poskusiva vzet čas zase, kljub njegovi zelo naporni službi, ki včasih terja odsotnost… kaj čmo. Motijo me kšne malenkosti, npr, ko zabriše štumfe kar na tla..ampak nič hujšega.Včasih mi je šlo na živce, da je veliko visel s prijatelji in sem se počutila kar malo prikrajšano, vendar se deci z leti umirijo..zdaj gre morda 1x na teden na čvek, pa me ne moti več. všeč mi je, da se veliko smejiva vsem sortam, Pa da me zna potolažit in pomirit kadar sem v depri.
Kmalu se seliva v novo stanovanje, tko da…nimam kaj rečt, srečna sem.

S svojim sem super zadovoljna. Problem pri naju je, da verjetno on od mene pričakuje več pozornosti kot jo nudim. Imam otroka iz prejšnje zveze, kateremu se sedanji posveča 110 %, ga carta do onemoglosti, sedaj pričakujeva še enega otročička, on je ves proč od navdušenja, zato me razvaja še bolj kot ponavadi……

A kaj, ko sem jaz bolj “svoboden” tip, ki se upre za vsako malenkost, samo da me nima nihče pod nadzorom. Nekdo bi me moral pošteno za uha! :))))
Pa nesoglasja med nama so glede poroke; on si jo strašno želi, jaz nočem slišati o tem….. Mislim, oz. vem, da se imava zelo rada, sama sem zaljubljena vanj kot prvi dan, moti me moje razmišljanje, kateremu se ne morem upreti.

No, 100 ljudi, 100 čudi…. sprašujem se, če bi se zelo spremenila, če bi dobila moškega, ki bi me dobesedno “jebal v glavo”. Mogoče bi postala bolj pokorna ovčica…:))))))

TRAMVAJ (čudn nick, kot bi rekla barčici parnik), ko odpiraš neko temo in nas nekaj sprašuješ, potem bi bilo dobro, da ti najprej napišeš, kako si ti zadovoljna, predvsem zato, da bodo imele druge vzorec na kaj sploh ciljaš.In če bi imele vzorec, potem npr. ELLA ne bi pisala traparij, oz. se sploh ne bi oglasila, saj menim, da nisi imela v mislih otročajev, ki se sem pa tja kdaj s svojim fantom vidijo.
kdo sploh lahko na tvoje vprašanje odgovori??
Ja tista vendar, ki že nekaj let skupaj živi in ima določene izkušnje, da je lahko zadoljna s svojim možem zato, ker jo spoštuje, ji pomaga pri hišnih opravilih, vzgoji otroka,ker se rad pogovarja, jo povabi na ples,večerjo,ji kdaj prinese rožico,pelje družino na nedeljske izlete itd.
ne pa tista, ki ima leto dni fanta, ki živi 45 km stran in se vidita za vikend, če se vidita.

Jaz si želim da bi moj mucek več stvari počel z mano, šel na kakšen sprehod, v hribe…
To pogrešam, nič se mu ne da počet.
Pa malo morava še komunikacijo izboljšat, ampak to mislim da nama bo uspelo :))

A tako…torej moramo najprej tebe vprašati za dovoljenje, če se lahko oglasimo, ali ne? In seveda čakati tvojo odobritev, ali je naše pisanje traparija ali pa izpolnjujemo pogoje za objavo svojih mnenj…hmmm…

Meni se je zdel odgovor Elle zanimiv…saj je veliko takih zvez…na razdaljo. In tudi pri takih zvezah lahko katerega od partnerjev kaj moti, ali ne?

In še ena pripomba: kaj pa tvoj odgovor na zastavljeno temo?

Moj pa: zadovoljna sem, srečna sem, nikoli se ne kregava, moti me mogoče to, da je bivša še vedno preveč (za moje pojme) vpletena v njegovo življenje.

LP
Ena

Tokrat druga – pišeš tako kot bi jaz pisla. Ni mi jasno kako ne razume, če namignem za darilo npr. CD in veliko govorim o tem in o željah, še vpraša me kaj si želim, potem pa dobim pižamo???
Pa pravijo, da ne zanajo brati naših misli. Saj jim ni potrebno, toda poslušajo nas tudi ne vedno ali pa bolj z enim ušesom.

Lp
Ana

He he he, Ana. Se strinjam s tabo. Jaz sem si lani želela uro in to ničkolikokrat tudi omenila (da rabim novo uro, da si moram kupiti uro,…), no, dobila sem pa vsaj 1x dražjo komponento za CD-je… Ah! Ampak vseeno jih imamo rade, a ne?

Hi, hi – darila! Ja, omenim eno tanko verižico, glih tko, za spomin in dobil verižico od skoraj centimetra (??!!). Rečem za eno malo kitajsko vazico in dobim vazo od pol metra. (!!??) OK, vsaj razume kaj bi rada, ampak gre v pretiravanje.

Sej drugače sem zadovoljna z njim :-)). Rabi kar dosti za jest (bikec), ima za sabo dva poroda (beri mu je zrasel trebuh), presmejeva se tolko, da imam polno smejalnih gubic, me rad pocrta, … Edino kar me pri njem jezi je to, da me rad sprovocira, potem pa se mi smeje kot en bubec (meni pa para skozi ušesa) Ko pa mu rečem: ”Me kaj me j*** v mozak”, dobim odgovor: ”Ma miška, sej veš da te ljubim” in me stisne in kušne.

Moj je. In ga ne dam :-)) (zaenkrat ;-))

Aja, skupaj sva že 11 let, od tega 4 poročena (kako čas beži…)

zadovoljna.ce pa nisem,mu pa to takoj povem