Kako ste popravile odnos z mamo?
zdravo,
zanima me predvsem za mlade odrasle ženske, ki trpite zaradi slabega odnosa z mamo. Moja mama ni slaba ženska, a po mojem 20 letu se je najin odnos drastično poslabšal. Zdi se mi, da me sploh ne sprejme, kakor, da sem ji postala le še tujka. Vem, da imata z očetom težave v zakonu, vendar se do bratov ne obnaša tako. Brata sta kar starejša od mene in sta se odselila, ko sem bila jaz še v osnovni šoli.
mi trije pa smo ostali sami, oče je tih in se ne vpleta ne v prepire ne v pogovore, kakor, da ga sploh ni, samo dela (imamo kmetijo). Med študijem sem v študentskem domu, še vseeno pa sem se morala vsak teden vrniti domov, zaradi obveznosti doma na kmetiji. In vsakič sem se vračala s težkim srcem, vedno, ko sem prišla je našla temo, da je načela prepir. Nikoli nisem dovolj dobra za njo, vedno najde nekaj, da ne naredim prav, bolj ko se trudim, da bi ji ugodila in bi bila zadovoljna z mano, bolj me podre nazaj. Njene žaljivke so postale že ubijajoče, slišala sem že vse, tudi, da ji je žal, da sem se rodila.
Vsakič, preden sem šla pa nazaj v LJ, so se pa začeli objemi in izpovedovanje čustev in da ne želi, da se vračam v LJ, naj ostanem doma. Tudi sedaj, ko sem zaključila študij in iščem stanovanje, je vsakič, ko pride na temo, da se selim slaba volja.
Stara si dovolj, da ze nekaj ves o zivljenju.
Prvo analiziraj mamo, zakaj je taksna kot je.
Ko bos razumela iz cesa ona izhaja, ti bo lazje, tako sami pri sebi kot v odnosu z mamo.
Sem imela podoben primer, verjetno tudi nekje v tvojih letih, ko sem vse analizirala in razumela vso ozadje, je bilo veliko boljse.
Te res zanima?
lepo sem se vsedla in ji iskreno povedala, da mi ni za hodit in bit doma, ker me neprestano cakam, kdaj bo kaj nasla in mi zacela naprej metat.
tud povedala sem ji, da menim, da sta me res lepo vzhojila in da se jima zahvaljujem za to, vendar mora razumeti, da sem v vecjem delu odrasla in da mora zaupati v mojo presojo in dejanja, ce ne zaradi drugega, ker me je ona vzgojila. Del, ki pa se ni odrasel, pa bo odrasel z izkusnjami.
Rakla sem ji, da vem, da bom delala napake, ampak le te me bodo izucile in jo prosila, naj mi dovoli, danjih delam. Nihce od nas ni popoln – tudi ona ne. Nikakor pa ne more biti oh sploh top vsakemu, ker bi potem bilo ze z njo kej narobe.
zakljucila sem, da lepo prosim, ce lahko normalno komunicirava, da mi ne ocita neprihodov itd kot tudi, da naj me ne bremeni z nabijanjem krivde, kot da meni ni ze dovolj tezko, ker edina posledica tega bo, da se bom enostavno umaknila. Ker je to edino logicno. Ce je njen cilj, da se umaknem, naj mi pa raje takoj pove, ne pa da bom nosila se en kup kompleksov skozi zivljenje in obcutkov krivde, ki mi jih neprestano nabija. Ker ko bo enkrat vrvica pocila, jo bova tezko zavezali nazaj.
je razumela. Sicer vsakih toliko (1xmesecno) jo odnese in zacne, ampak jo ustavim v startu in ji recem, da se bom umaknila za pol ure. Potem je spet vse ok.
najprej jo razumi, 22.10.2021 ob 10:36
Stara si dovolj, da ze nekaj ves o zivljenju.
Prvo analiziraj mamo, zakaj je taksna kot je.
Ko bos razumela iz cesa ona izhaja, ti bo lazje, tako sami pri sebi kot v odnosu z mamo.
Sem imela podoben primer, verjetno tudi nekje v tvojih letih, ko sem vse analizirala in razumela vso ozadje, je bilo veliko boljse.
Analiziraš ozadje, da mamo bolje razumeš in ne obsojaš. Njeno ravnanje izhaja iz njene vzgoje, ki se ji je zdela čisto ok oz. ni zmogla spremeniti posledic le-te. Le zakaj bi se ženska izobraževala, ko je doma toliko dela?! Ob tem, da se brata najbrž ne vračata redno domov v pomoč.
Nikakor pa to ne pomeni, da se kot odrasla pustiš žaliti, podrediš njej in njenim pričakovanjem. Z vso pravico imaš svoje življenje.
Poiol, 22.10.2021 ob 10:39
Joj kolkrat jz nisem vedela kaj ji je.
Danes pri 50 se mi zdi, da je bila ljubosumna name. Ona v svojem lajfu ni bila zadovolna. Ko je pomislila name in moj lajf.je ratala jezna . In mi zacela tezit.
Tko da. Enkrat jo vprasi. Ce je ljubosumna na tvoj lajf. Mogoce jo strezni
Ali pa obratno, v tebi vidi vse svoje napake in jo to jezi, zato namesto na sebe, projicira jezo nate.
Izhaja pa iz ciste ljubezni, ker si zeli zate kaj veliko boljsrga, ker si zasluzis se boljse, ker si vredna tega in se vec v njenih oceh, a vleces neke poteze, ki se mami niso obnesle in jo jezi, da nisi se boljsa…
Povej ji prijazno in mirno, kaj vse te boli. Ne govori tako, da obtožuješ, ampak iz sebe: mene boli, meni se zdi… Prijazno povej, da si želiš lepega odnosa in če je tudi ona za to. Če je ok ženska, se bo opravičila ali vsaj za naprej potrudila, da se bosta razumeli. Ali pa preberi: Ko škriplje med materjo in hčerko.
Anonimno 4811, 22.10.2021 ob 13:41
Pa dajte že nehati s temi forami, da je nasilje izraz ljubezni in kako opravilno sposobne osebe potrebujejo razlago, da psovanje, zmerjanje in zaničevanje ni lepo!
Pa saj ve kaj dela s hčerko! Ni ponesreči in ni nenamerno!
Pri meni je bil sicer oce, ne mama, a ko sem razumela, da se ne zna drugace izrazit kot le tako in da je vse posledica zivljenja, ki ga je zivel kot otrok in okolja, v katerem je zivel, mi je bilo veliko stvari bolj jasnih.
Razcistila sem sama s seboj, kaj lahko pricakujem od njega in razumela sem njegove reakcije, zato sem jih tudi sprejemala drugace in se na njih odzivala drugace.
Ko sem predelala vse to, sv se odlicno razumela.
Mama je bila pa cisto nasprotje oceta.
Skrajno podlo je, da reče mati otroku, da ji je žal, da ga je rodila. Noben otrok ne pride na svet po lastni volji.
Mislim, da je tvoja mati nesrečna, nezadovoljna ženska, zato se tako obnaša. Kljub vsemu pa nima nobene pravice, da te zmerja in zaničuje.
Pogovori se z njo. Povej ji, da te njene besede zelo bolijo. Morda bo začela o tem razmišljati.
Forum je zaprt za komentiranje.