kako se odločiti kdaj starega kužka uspavat
Imamo 14 let staro kužiko, pasemska (beli višavski terier), cca 10kg, pred 7 leti smo jo rešili iz nemogočih pogojev, pri nas smo ji omogočili res lepo kvaliteto bivanja. Zadnjih nekaj let večino dneva prespi, sprehodov ne zmore več, večinoma je v hiši, ven gre le za kratek čas na potrebo, ker živimo v hiši na samem, se lahko zunaj sprehaja po svojih zmožnostih in vmes počiva. Sedaj že slabše vidi in sliši. Včasih ji odgovarja ležati na soncu pred hišo, saj ima težave s sklepi in ji toplota dobro dene. Vsaj 1x na mesec je peljemo k frizerju, ker njena pasma zahteva primerno obliko striženja, doma je ne kopamo, ker nismo vešči tega (da imamo kužka je naneslo samo po sebi, ker se nam je smilila in smo jo rešili gotove smrti) . Če kam gremo, za njo plačujemo varstvo po tržni ceni (zna biti zelo veliko denarja), ker druge opcije varstva zanjo nimamo, prej dokler je bila mlajša je večinoma potovala z nami, razen na potovanja z letalom ni šla, sicer je hodila z nami na morje in v tujino povsod, tudi v hotele kjer smo bivanja za njo doplačevali.
Ven gre večkrat na dan. Nas ni doma do največ 6ur čez dan. Problem je nastal, da se sedaj pogosto polula v hiši, večinoma kar v svojo posteljo in potem se vleže v svoje lulanje in notri spi… Sicer ima 4 postelje in se potem premešča iz ene v drugo. Včasih traja da opazimo in potem vse smrdi in je veliko čiščenja itd.
Vprašanje je – kdaj je pravi čas da damo kužiko uspavat? Njej je zelo padla kvaliteta življenja, mi pa nekako ne vemo kaj je sedaj dobro za njo – pustiti tako kot je, da životari ali se odločiti za uspavanje. Prosimo za nasvet. Lepše, ko mi skrbimo za njo, se po moje ne da in sedaj smo v veliki dilemi kako naprej. Ta pasma ima znane težave s kožo, vse smo porihtali, od dietne prehrane z monobeljakovinami itd, .. skratka dali smo vse od sebe, da ima lepo pasje življenje.
Mi smo našo mešanico uspavali pri 16, ko je praktično čez noč obnemogla- ni več vstala, ni jedla, ni pila, ni lulala… Dva dni smo se trudili, jo vozili na infuzije, nosili ven, potem pa smo se odločili, da ji skrajšamo muke, saj zdravljenje ni pomagalo nič.
Jaz pravim tako, če vidiš da pes trpi, ga boli, ga uspavajte. Če ima pa samo starostne težave (inkontinenca) pa ga ni potrebno uspavati. Predlagam, da kupite pleničke za psa (za takrat ko je sama) in jo skušate večkrat na dan spustiti na potrebo (ko ste doma)
Tudi jaz sem se odločila v enem dnevu iz usmiljenja, ko se je ubošček pri hvalevredni starosti začel vleči le po sprednjih tacah in ni več zadrževal blata in urina. Tistega trpečega pogleda nisem zdržala in se precej hitro odločila. Verjamem, da vam je skrb za ostarelo žival že v breme. Ko bo čas za slovo, boste začutili.
Verjetno bi veterinar lahko ocenil, ali so težave s sklepi pripeljali že do stanja, ko je gibanje boleče.
Po moje je pravi čas za uspavanje takrat, ko veš, da žival konstantno občuti bolečino… ali pa če je slepa… lepo, da lahko živali prekinemo trpljenje takrat, ko življenje ni več kvalitetno, če že pri ljudeh te možnosti (zaenkrat) ni.
Se pa ljudje ujamemo v past egoizma… včasih razmišljam, da sem pri prejšnji mački predolgo čakala… sem kar nekako upala, da bo pa nekega dne spet poskočna in gibčna…))
Nekoč mi je neki veterinar rekel, da je čas za razmislek o evtanaziji takrat, ko mačka ne more več brez težav skočiti na stol (pa ni predebela)..
No, tole še ni za uspavat. Je pač stara in ne zmore več na kilometrski sprehod, še vedno pa hodi, očitno ima tudi apetit.
Pri inkontinenci se da pomagat, pojdite do veterinarja. Lahko ima tudi kako vnetje in zato ne more zadrževati urina, če gre pa za popuščanje mišice, pa prav tako obstajajo farmacevtska in naravna zdravila. Poguglaj pes, inkontinenca.
Na ležišče ji dajajte plenično podlogo, so poceni, cel paket stane par evrov.
Pri mojem psu je na koncu šlo tako hitro navzdol, da ni bilo kaj tuhtat. Če ga ne bi peljala, bi verjetno v enem ali dveh dnevih sam poginil v mukah.
14 let niti še ni neka metuzalemska starost za majhno pasmo.
Mi smo vedno nekako prepozni.
Enega mucka smo uspavali, ko mu je voda začela uhajati in se ni mogel več premikati. Star je bil 17let. Bil je pa slep, ampak pri njem padec kvalitete življenja ni bil tako opazen. On je že od nekdaj veliko prespal. Notranji maček pač.
Psičko (14let) smo uspavali kak dan ali dva prepozno. Zaprlo se ji je blato, veterinar jo je še klistiral in smo upali, da bo pa žal ni bilo in tisto noč je zelo trpela. Nikoli ni odšla od hiše, tudi če so bila vrata ograje odprta, zadnjo noč je želela odtavati od doma. Res je bilo hudo.
Svojo muco pa sem dala uspavat absolutno prepozno. Imela je raka, počasi napredujočega, jaz sem se bala, da jo boli in sem ji dajala kapljice proti bolečinam, potem pa je kar naenkrat začela pretirano hujšati, apetit je sicer še imela. Mislim, da sem jo tudi jaz predozirala s kapljicami in ji je to poškodovalo sluznico želodčka. Sem sprejela, da je konec in sem jo peljala k veterinarju, ki pa ni videl tako dokončnega stanja in sva poskusila tudi z zdravili za želodec. Pa ni bila nič boljša. Zadnjo noč je samo stokala, jaz sem spala z njo na tleh in jo celo noč božala. Nisem več mogla. Zjutraj me je sestra peljala k veterinarju in umrla je v mojih rokah na poti. Še zdaj jočem, ko to pišem, pa je že kar nekaj let od takrat. Res je trpela, najbolj zaradi mene in še danes si to očitam.
Človek in žival vedno čutita, ko je konec. Žival to sprejme, človek pač težje.
ampak veterinarji so pa od hudiča, v vsakem primeru poskušajo še kaj pocuzat od poginjajoče živali oz. žalujočih ostalih.
[/quote]
V primeru moje mačke na srečo ni bilo tako. Veterinarka (res pa je bila to moja kolegica), mi je rekla, da sicer lahko poskusimo še malo podaljšat življenje, da bo pa pri 19 letni mački čedalje več infektov, možnih rakavih obolenj, težav s prebavo… naj ji ne privoščim tega..
ampak veterinarji so pa od hudiča, v vsakem primeru poskušajo še kaj pocuzat od poginjajoče živali oz. žalujočih ostalih.
[/quote]
Meni je veterinar – ni kolega – dal zelo natančna navodila, kaj in kako, in mi vsaj petkrat zabičal, da se ne sme matrat in da ne sme sama poginit, da jo moram prej pripeljat. Torej ni res, vsaj ne drži za vse, da skušajo izcuzat še zadnji evro od človeka.
Ravno v tistem obdobju je bil tam še en star, ubog kuža, ki pa sta ga lastnika hotela še zdravit, pa je veterinar odklonil. Tašča je vozila mačka nekam drugam in jo je moral skoraj prisiliti, da je dovolila evtanazijo, star je bil pa 20 let.
Forum je zaprt za komentiranje.