Kako se imeti rad, če so ti vzeli občutek vrednosti?
Več sreče prihodnjič. Lepo je zadnjic nekdo napisal. Vsec mi je bila tista “greh se pove, gresnik ne”. A mas se kaksno taksno? (avtor tiste teme)
Ne sej ne… Kaj te briga za druge. Sebe mej rad. Ne delas tistega kar ti ne pase za nekoga ki to ne ceni, mu je malo mar zate, ti laze itd… Ne druzis se z egoisticnimi sebicnimi ljudmi… Takimi ki ti sesajo vso energijo al pa s katerimi je odnos z njimi utrujajoc zate… Gledas sebe i svoje. Itd itd. Ne mores bit vsem usec. Pac sploh ne skusaj jim bit. Al pa ugodit. Ne mores. Bodi kar si. Samo glej da pri tem nobenega ne ugnjetavas, ponizujes, njegov mir narusavas, svobodo itd…
naj ti poljub nariše ustnice, 08.10.2021 ob 11:09
Če ti vzamejo občutek vrednosti, če se ne maraš, ker si bil vedno utišan. Tvoja čustva ne štejejo. Počutiš se prazno in nevredno.
Kako naj se vzljubim in se začnem ceniti? Kaj, če niti dosežkov v življenju ni?
Nehaj se sekirati zaradi drugih. Bodi le to, kar v resnici si… ti.
In se tako preprosto sprejmi… in prenehaj poskušati biti nekdo drugi. ?
Glede na prebrano gre najbrž za to, da nimaš občutka vrednosti oz si ga ne zmoreš ustvariti – ne pa da bi ti ga “vzeli”?
En način za ustvarjanje tega je, da ugotoviš v čem si dober/dobra – pa naj bo karkoli. Razmisli o malenkostih – vrtnarjenje? Razumevanje stvari ali vzrokov zanje? Branje? Risanje? Ustvarjanje vzorcev? Gibanje? Karkoli pravzaprav.
Sigurno lahko najdeš kaj, kar ti gre. Potem se zaveš, da si v tistem boljši od večine in naslednje – da tudi v večini drugih dejavnosti nisi slabši od ostalih. In na tak način potem naprej.
Pomembno je da razmišljaš in se spominjaš dobrih strani vsega (dogodkov, sposobnosti, interakcij z ljudmi), slabe pa pustiš ob strani in se zanje ne zmeniš. SPloh če ugotoviš, da to ni bila tvoja krivda. Če je kdaj bila – pa izboljšaj svoj pristop za naslednjič.
Tako iz dneva v dan… in enkrat se zbudiš dobre volje in z dobrim občutkom o sebi, ki te potem kar rad redno obiskuje in tudi ostaja na obisku čedalje več časa. Gre počasi – a dobra stran je, da je vsak naslednji dan, teden, leto… malo bolje.
rok-1, 08.10.2021 ob 11:29
Glede na prebrano gre najbrž za to, da nimaš občutka vrednosti oz si ga ne zmoreš ustvariti – ne pa da bi ti ga “vzeli”?
En način za ustvarjanje tega je, da ugotoviš v čem si dober/dobra – pa naj bo karkoli. Razmisli o malenkostih – vrtnarjenje? Razumevanje stvari ali vzrokov zanje? Branje? Risanje? Ustvarjanje vzorcev? Gibanje? Karkoli pravzaprav.
Sigurno lahko najdeš kaj, kar ti gre. Potem se zaveš, da si v tistem boljši od večine in naslednje – da tudi v večini drugih dejavnosti nisi slabši od ostalih. In na tak način potem naprej.
Pomembno je da razmišljaš in se spominjaš dobrih strani vsega (dogodkov, sposobnosti, interakcij z ljudmi), slabe pa pustiš ob strani in se zanje ne zmeniš. SPloh če ugotoviš, da to ni bila tvoja krivda. Če je kdaj bila – pa izboljšaj svoj pristop za naslednjič.
Tako iz dneva v dan… in enkrat se zbudiš dobre volje in z dobrim občutkom o sebi, ki te potem kar rad redno obiskuje in tudi ostaja na obisku čedalje več časa. Gre počasi – a dobra stran je, da je vsak naslednji dan, teden, leto… malo bolje.
to, da občutek lastne vrednosti vežeš na sposobnost, je hudo sporno, ker se ti v trenutku spet podre, če zaradi zunanjih okoliščin tiste sposobnosti nimaš več
pa tudi, kaj če ne najdeš ničesar, v čem bi bil boljši od drugih ali vsaj dober? pol nisi nič vreden?
cenit se moraš, ker si. ker obstajaš. drugega ni potrebno.
potem pa lahko začneš gradit dalje
čekdisout, 08.10.2021 ob 12:27
to, da občutek lastne vrednosti vežeš na sposobnost, je hudo sporno, ker se ti v trenutku spet podre, če zaradi zunanjih okoliščin tiste sposobnosti nimaš več
pa tudi, kaj če ne najdeš ničesar, v čem bi bil boljši od drugih ali vsaj dober? pol nisi nič vreden?
cenit se moraš, ker si. ker obstajaš. drugega ni potrebno.
potem pa lahko začneš gradit dalje
Tudi to, ja. Po mojem razmišljanju je tudi to lahko nekaj v čemer si dober; v obstoju. Zavedanju obstoja. To je potem že čuječnost in zavedanje trenutka, ipd.
Tu v bistvu ne gre za dosežke. Gre za zavedanje sebe in svojih kvalitet. Tudi sposobnost enostavnega življenja je lahko kvaliteta. Pa npr. tista sposobnost, ki lahko izgine zaradi zunanjih dejavnikov – še vedno ostane kot kvaliteta.
Drugace ni. Sem prej razmisljal isto samo na drugacen nacin…
Zato testi, kusnje itd…
Vsak lahko rece dober sem samo dobro bi delal itd… Ce pa malo priredis okoliscine… Pride na plano… Bi se? Si se dober?
Kot pomarance. Stisnes jo in pride na plano kar je not.
Noben ne more pomaranci vzeti vsebine. Je tako? Pa al jo stiskas al udarja… Vsebina pride. To kar je not.
Isto ti je tu. Z to osebo. Samo pod določenimi okoliscinami je prislo ven kar je bilo notri.
kdo ti zares lahko vzame občutek vrednosti? Taprave noben! Ker je znotraj tebe in ne zunaj tebe.
zakaj se ne bi imel rad, ker si bil vedno utišan?
Mnogi ne znajo SLIŠAT pa samo vsiljujejo svoje.
In zaradi takih se ti ne bi imel rad?
Neumnost!
Ajde, začni s tem, da sam sebe slišiš. Da se spoznaš. Da veš kdo si.
Potem te noben ne bo mogel poteptat. Zavedal pa se boš tudi tega, da ko lažejo o tebi, da zgolj govorijo o sebi. Neprecenljivo. 🙂
rok-1, 08.10.2021 ob 12:37
P.S. Še nekaj – nisem še srečal človeka, ki v niti eni stvari ne bi bil dober ali kvaliteten. Niti si ne znam predstavljati tega.
Ker če malo obrneš – si potem najboljši na svetu v ne-kvaliteti, kar je tudi dosežek, ki bi lahko marsikomu polepšal življenje.
človek z nizko samopodobo sploh ne bo prepoznal področij, v katerih je dober, ker se podcenjuje.
Zartrose: kdo ti zares lahko vzame občutek vrednosti? Taprave noben! Ker je znotraj tebe in ne zunaj tebe.
zakaj se ne bi imel rad, ker si bil vedno utišan?
za začetek – starši, ker te vzgajajo tako, da si ničvreden. in občutka lastne vrednosti sploh nikoli imel nisi.
In zakaj tvoje razmišljanje ni na mestu? Samo zato, ker se ne ujema z razmišljanjem večine!
če si edini zvest v družbi varalic-kaj misliš da te ne bodo skušali prepričat, da je zvestoba iluzija varanje pa tisto pravo? To še vedno ne pomeni, da imajo oni prav, ti pa narobe.
zakaj bi bil napačen? ker nisi delan po njihovem kopitu?
če pogledaš današnjo situacijo-mi ki se nismo in se ne bomo cepili smo za vladnike in določene cepilce itak nesprejemljivi (pa četudi smo ostali zdravi in skrbimo za higieno rok, higieno kašlja itd) Pa misliš, da se jaz res tako počutim, kot pišejo o nas? Ne! ker oni ne morejo moje vrednosti določit. Samo jaz jo lahko!
čekdisout, 08.10.2021 ob 12:50
človek z nizko samopodobo sploh ne bo prepoznal področij, v katerih je dober, ker se podcenjuje.
Zartrose: kdo ti zares lahko vzame občutek vrednosti? Taprave noben! Ker je znotraj tebe in ne zunaj tebe.
zakaj se ne bi imel rad, ker si bil vedno utišan?
za začetek – starši, ker te vzgajajo tako, da si ničvreden. in občutka lastne vrednosti sploh nikoli imel nisi.
To kar so roditelji naredili takemu otroku je itak vsiljeno od njih, ki sami sebe niso cenili ne imeli radi.
Kdo ki ima sebe rad, je tako grozen s človekom, ki naj bi ga imel najraje na svetu? ga ni takega.
V tem primeru je treba spregledat, in upam da jim čimveč uspe, da to ni imelo veze z njimi ampak le z travmami njihovih roditeljev. da niso oni to, kar so jim vsilili.
V nicemer nisem boljsa od drugih, a nisem slaba.
Zelim reci, da ce nekaj dobro delas in dejansko nisi olimpijski prvak, je vedno okoli tebe kar nekaj ljudi, ki to pocnejo enako dobro ali se boljse od tebe in spet ne izstopas.
Prva stvar je spoznati sebe, analizirati kdo si in kaj si, vse svoje vrline in pomanjkljivosti.
Druga stvar je, da to sprejmes! Ne mislim, da sprejmes in se sprijaznis, ampak da sprejmes sebe kot skupek dobrega in slabega in nimas ob tem nobenih slabih custev.
Potem pa gradis naprej, vrline negujes in potenciras, napake pa premagujes.
Primerjati se z drugimi je za nekatere uspeh, zame ni, ker dejansko v nicemer ne morem biti boljs od drugih.
Svoj uspeh merim sama s seboj, ko izboljsam sebe, ko premagam nek svoj strah, ko presezem neko svojo pomankljivost in ko sem dnes boljsa kot sem bila pred enim letom, to so zame uspehi, ki pri meni stejejo.
Sicer so že drugi marsikej dobrega napisali… Noben ti ni vzel tvoje vrednosti, le svoje strahove, svoje nevrednosti so sprojecirali vate. Verjetno ne maraš teh projekcij ne pa sebe. Sploh že po naravi bolj čustveni in občutljivi že kot otroci smo bolj dojemljivi in pol kot odrasli odličen poligon za takšno izkrivljanje samopodobe. Začaran krog samodestrukcije. Ampak…dokler se ne zaveš problema…in ti si se. Zdaj imaš priliko, da počistiš to nesnago iz sebe. Za začetek je dobro začutit jezo in upornost, da noben ampak res noben nima pravice, da tako posega vate in da tega ne dovoliš več. Manj kritičnosti do sebe in več do drugih. Verjetno imaš tudi velika pričakovanja do sebe. Težko se je odciklat, ampak se je vredno borit, kopat in čistit po sebi. Ko 1x vsaj približno začneš občutit sebe…ne misliš, kaj si, ampak občutiš…potem se pa začne tudi pot dosežkov… Ne se pustit!
Avtorju en predlog: nikoli na odprtih forumih ne sprašuj resnih stvari, ker ti lahko vsak stavek škoduje. Če si že tako krhek in občutljiv, te bodo zbadljivke še bolj pahnile v obup.
Moj odgovor je, da stisni zobe in se prerivaj s ponosom skozi življenje. Nihče ti ne more odvzet nič, če imaš ti sebe pod kontrolo in se ceniš. So eni ljudje kot hijene in zavohajo tvojo šibkost in bodo še bolj zamajali tvojo samozavest. Kar pogumno dalje. Ne se pustit.
ne bi s to današnjo duhovnostjo, 08.10.2021 ob 13:51
Vreden si, ker si, ker obstajaš in še nekaj neumnega si napisal. ha, ha, ha se smejem do nebes.
Tudi če si perfekten, krasen, pameten, imaš denar, imaš ugled, nisi vreden. Potem te pa zaradi tega ne marajo.
Marajo te samo, če imajo od tebe koristi. In samo toliko časa.
Sam po sebi nisi NIČ vreden.
Zaradi takih razlag potem dobimo take obupane in razočarane ljudi, kot je avtorica/avtor teme. Ah ja.
Forum je zaprt za komentiranje.