kako pri vas
Dva ločenca skupaj, sedaj poročena, otroci iz obeh prejšnjih zakonov, moji živijo z nama.
Če imaste denar skupaj, če ustvarjate skupaj, si poveste med seboj, kam gre kakšna vsota denarja? Namreč, sama sem iskren človek in možu vedno povem, kaj kupim otrokom, koliko dam, medtem, ko je pri njemu drugače, plačuje preživnino (kar lep znesek), pa kljub temu tu pa tam kaj doda. Do tukaj ni nobenega problema, jezi me to, da počne te stvari na skrivaj in mi ne pove, zvem po naključju. Mislim, da, če sva zakonski par, da je prav, da si te stvari poveva in tukaj vedno naletiva na oviro – on je ne odpravi, jaz tega ne toleriram, da počne to na skrivaj. Pa ne samo to, še potem, ko vprašam, se mi lepo zlaže. Počutim se, kot, da nisem vredna zaupanja, al nekako podobno.
Kako imate pri vas urejene te zadeve?
spremeni taktiko: namesto, da zaslišuješ bodi proaktivna pa vprašaj (npr. ob kakšnih obletnicah, praznikih, začetku šole …) če bo svojim kaj nakazal ☺
naslednjič te bo vpraašal koliko misliš, da naj nakaže
Torej si kot en policaj, ki kontroliraš kam da denar?
Vsaj tako izpade 😉
Očitno se mu ne zdi pomembno tebi govorit o teh zadevah, kaj češ sedaj? Če vam sicer nič ne manjka nima smisla zakomplicirat in zahtevat od njega, da te seznani z vsakim €, ki ga nekam zapravi.
Čemu taka skrb?
Če bu bilo prav,
ne bi skrival in lagal![/quote]
Hvala za odgovor na retorično vprašanje. 🙂
Ampak ej… saj pašeta skupaj, obema ni prav. 1:1
Meni bi bilo smotano za vsakih deset evrov strumno poročat, koliko gat sem kupila za ta denar.
Je pa seveda odvisno. Če gredo ti zneski v višine, ki presegajo njegovo plačo in ki ogrožajo blaginjo vaše nove družine, potem morata nekaj ukrenit.
Zavedaj se, da ima človek slabo vest. Bolj se ukvarja s tvojimi otroki kot z lastnimi. To verjetno skuša vsaj malo pokompenzirat s finančno velikodušnostjo, kar je samo za ploskat. Če česa ne prenesem, so to škrti ljudje, sploh pa očetje do otrok.
Skratka, dihaj. Naj ne bo vsakih 50 evrov povod za kreg. Pusti mu, naj bo še naprej dedec in oče po svoji presoji – dokler seveda gre v ta namen njegov denar in s tem ne zajeda tvoje plače.
Če bu bilo prav,
ne bi skrival in lagal![/quote]
Hvala za odgovor na retorično vprašanje. 🙂
Ampak ej… saj pašeta skupaj, obema ni prav. 1:1[/quote]
Ni za, rad pomagam 🙂 sama uslužnost me je danes… mora bit nekaj z vremenom
Torej sta za skupaj, stvar končana, gremo rešit novo temo 🙂 še prej pa na kavico
Če bu bilo prav,
ne bi skrival in lagal![/quote]
Ti si pa pesniško razpoložen.
Jaz sem tudi ločena, moj novi partner nima otrok, ima pa nečake in bivšo pastorko, s katero sta precej navezana in ji tudi še vedno stisne kakih sto evrov občasno. Sicer mi to tudi pove, ampak po mojem ne vedno.
Mojim otrokom recimo ne daje denarja. V bistvu bi mi bilo čudno, če bi.
Če bu bilo prav,
ne bi skrival in lagal![/quote]
Ti si pa pesniško razpoložen.
Jaz sem tudi ločena, moj novi partner nima otrok, ima pa nečake in bivšo pastorko, s katero sta precej navezana in ji tudi še vedno stisne kakih sto evrov občasno. Sicer mi to tudi pove, ampak po mojem ne vedno.
Mojim otrokom recimo ne daje denarja. V bistvu bi mi bilo čudno, če bi.[/quote]
Glej dost je da jim je.be mamico. A zdaj bi pa naj še plačeval za to? 🙂 Saj najbrž nis ena tistih ane???
Eh, saj, poanta je tem, da itak tukaj gor ne napišeš vsega, kar se v družinah dogaja, ampak pač izpostaviš “trn v peti”. Ozadja so napoljnjena z lepimi in grdimi stvarmi.
Če prav razumem, da ne bom izpadla, da gledam takole pod prste, da še sama začnem po svoje delat, nič povedat, dajat denar sem ter tja, pa bo. Mislim, da ni v vseh pogledih tako enostavno.
Pa delajmo vsak po svoje in bomo videli, kam bomo prišli.
Najprej se začne pri eni stvari, pa pri drugi, itn.,itn., kmalu pride do monotonosti, ni zaupanja in nastane problem.
Res je, zato bi jaz prav rad slišal, kako zgleda (je slišat) tisto tvoje netoleriranje pri vama. :))
Denar že sedaj daješ sem ter tja. Ne vem, zakaj si to poudarila kot del neke spremembe, “rešitve”. Sprememba bi morala nastati nekje drugje, bolj v načinu gledanja pod prste oziroma v tvojem netoleriranju njegove skrivnostnosti. Zakaj pa misliš, da ti vedno ne pove? Kaj ti gre po glavi, da postaneš tako netolerantna?
KER, ČE SE NEKAJ DOGOVORIŠ, POTEM NAJ BI TAKO BILO. IN MIDVA SVA SE DOLOČENE STVARI DOGOVORILA. Očitno on s figo v žepu
Zakaj sem netolerantna?
Zakaj se tolkrat zlaže?
A si zarad tega dec, če nisi pošten?
A ste res vsi tukaj gor skupaj, pa sploh v partneskem odnosu ne veste en za drugega in kaj kater počne?
Pri nas se znamo se dogovorit in se tega potem držimo. Pogovorimo pa se na kulturen način. To si zdaj lahko vsak predstavlja po svoje, vendar pri nama deluje. Včasih (zelo redko) se je treba kako stvar pogovorit tudi 2x, ampak še vedno kulturno (se trudimo). Pogovorit zame pomeni, da se pove tudi neke konkretne razloge, zakaj nekaj želimo od drugega in tudi razloge, zakaj ni dobro, da je kako drugače. Ko vsak pove svoje razloge (zakaj tako), se včasih kdo izbere neko novo navado, včasih pa se kdo prilagodi na neko navado. To je problem tam, ko oba nekdo mislita, da so njegove navade edine prave.
Mogoče pa je tvoja navada tista, ki je za spremenit. Zakaj misliš, da bi jo moral ravno on?
Vprašala si za naše mnenje in ga dobila. Verjamem, da ti ni nujno všeč in verjamem, da smo ljudje različni. Sama lahko povem le zase, da preprosto nisem tip človeka, ki bi želela nekoga kontrolirati, pa to še zdaleč ne pomeni, da sem brezbrižna. V tem pač ne vidim predanosti. Nekako mi bolj leži zaupanje.
Če pa se postavim v tvojo kožo (to je seveda samo moja predpostavka, ker nimam partnerja z otroci od prej) se pa tudi ne vidim, da bi želela imeti sito med njim in njegovimi otroci. Vi vsi skupaj ste namreč nova družina. In zdi se mi prav, da spoštuješ njegov odnos do njegovih otrok, kot nekaj neodvisnega od tebe.
In če sama vse poveš, še ni nujno, da tudi on sam od sebe vse pove. Vidva sta dva in ne eno. Kar se pa tiče dogovorov, ki jih imata; mogoče ti je samo želel ugoditi in ti kima, ker te noče užalit, ker želiš pač vse deliti. Glede na to, da se ti o tem laže (kot praviš sama) očitno le ni vse tako. Verjamem, da te to jezi, a vprašaj se, če imata tu sploh enako mnenje.
če ti po vajinem “dogovarjanju” reče da, draga … še ne pomeni, da je sprejel tvoje pogoje – ampak, da hoče imeti mir ☺
sploh pa … a je tvoja lastnina, da moraš vse kao vedeti???
Ok dobro. Prav.
Ampak zakaj vztrajaš, da je po tvoje? Ker očitno je pristal na vajin dogovor s figo v žepu. Zakaj ti ne sprejmeš, da ima pač takšen odnos do svojih otrok, kot ga ima? Zakaj ne revidirata vajin dogovor in postavita nova pravila, če vidiš, da ta ne drži?
To rečeš nekomu, ki te zna lepo prosit. Nekomu, ki tečnari in pristopa agresivno, pa ga ponavadi odsloviš po hitrem postopku. Hočem rečt, da tako (po slednjem) se ne dela, ampak tako jih vseeno veliko prakticira. In potem rečejo, da se o vsem pogovarjajo, pa nič ne pomaga. :))
Forum je zaprt za komentiranje.