Kako postati bolj zgovoren?
Hvala za odgovore, sem se nekako našel v vsakem od njih. Najbolj zanimiv pa mi je od skele, mogoče bi me res morali bolj zanimati drugi, da bi komaj čakal, da bi izvedel kaj od njih, kako živijo, kaj počnejo, potem bi pa še jaz njim z enako vnemo razlagal kako potekajo stvari pri meni. Ampak do te vneme priti je problem. Tudi možno da imam kake zavore v sebi, mogoče so to samo slabe izkušnje, kaj pa vem.
Saj maš prav
Razen tam da ”nima problemov”
Seveda jih ima… z značajem 🙂
Še toliko hujši so ker je, kot si prav ugotovila, značaj težko spremeniti… torej lahko mirne duše rečemo da ima HUD problem.[/quote]
Ne, to vidite samo vi, da ima hud problem in osebnostne težave. Se zavedam, da smo si ljudje različni – če bi naletela na nekoga, ki ni preveč zgovoren (in bi me to zelo motilo) bi ga pustila pri miru (ne bom ga šla spreminjat, popravljat) bi si poiskala bolj zgovorne ljudi in obratno, če mi je kul z nekom, ki na dan spregovori le 100 besed ga bom obdržala 😉
ps: ne kriči več name, ker se ne spodobi :)[/quote]
Ja ampak če ga zanima kako nekaj popravit, ker je taki, potem mu več kot očitno to ni všeč kajne?
Torej je to problem.
Če zaradi tega ne dobi punce, potem je to za mene hudi problem
Nisem kričal, ampak ne ljubi se mi odebelit besede (povdarek) in je pač druga opcija, da povdarim s Capslockom 🙂
Kakšno vreme, ljubi bog? Ne znaš lahkotno klepetati o tem in onem? Če ne znaš govoriti o sebi, pa njo sprašuj 😀 Kaj jo veseli, kam hodi na dopust, potem pa menda že dobiš ideje, kaj dalje vprašat. Če te punca res pritegne, ni težko najt teme pogovora. Te je sploh kaka punca pritegnila al si se pomenkoval z njo bolj zaradi vljudnosti?
Ko boš ti res ti, tak kot si, brez prestrašenega malega Dragunova, boš tud bolj sproščen in besede bodo same stekle. Še tak hud introvert prej ko slej najde primernega sogovorca
Ampak to, kar bi rad spremenil, je prav tako del karakterja in karakter določa njegovo obnašanje in doživljanje sebe.
Nekdo, ki ni zgovoren v družbi, ni zgovoren le zaradi tega, ker ne ve o čem govoriti, ampak tudi zato, ker se počuti neugodno. To pa je že nezavedni odziv, zaradi določenih izkušenj.
Ne postavi zato, ker ne ve tega, da je v ozadju karakter. Težava pri komunikaciji, je le eden izmed simptomov karakterja.
Vsi imamo želje. Nekatere so uresničljive, druge ne. Jaz imam prav tako željo živeti v državi, kjer vladajo poštenjaki. 🙂
Vendar to ne gre, ker je težava bolj globalne narave. 🙂
Ne, to vidite samo vi, da ima hud problem in osebnostne težave. Se zavedam, da smo si ljudje različni – če bi naletela na nekoga, ki ni preveč zgovoren (in bi me to zelo motilo) bi ga pustila pri miru (ne bom ga šla spreminjat, popravljat) bi si poiskala bolj zgovorne ljudi in obratno, če mi je kul z nekom, ki na dan spregovori le 100 besed ga bom obdržala 😉
ps: ne kriči več name, ker se ne spodobi :)[/quote]
Ja ampak če ga zanima kako nekaj popravit, ker je taki, potem mu več kot očitno to ni všeč kajne?
Torej je to problem.
Če zaradi tega ne dobi punce, potem je to za mene hudi problem
Nisem kričal, ampak ne ljubi se mi odebelit besede (povdarek) in je pač druga opcija, da povdarim s Capslockom :)[/quote]
Lenoba, ki ne zmore označit teksta “krepko”. Velika pisava še vedno pomeni kričanje 😛
Ja ampak če ga zanima kako nekaj popravit, ker je taki, potem mu več kot očitno to ni všeč kajne?
Torej je to problem.
Če zaradi tega ne dobi punce, potem je to za mene hudi problem
Nisem kričal, ampak ne ljubi se mi odebelit besede (povdarek) in je pač druga opcija, da povdarim s Capslockom :)[/quote]
Lenoba, ki ne zmore označit teksta “krepko”. Velika pisava še vedno pomeni kričanje :P[/quote]
PRAV.
briga me kaj pomeni….
Butasta primerjava ker njegov karakter NI GLOBALNE narave…..[/quote]
Butast komentar, ker nisi dojel poante. 🙂
On ima željo, da bi spremenil komunikacijo, pa ni tako enostavno, ker je težava globalne narave. Njegov karakter pa je globalen. :)[/quote]
kaki karakter globalen, daj ne prbiji, pa se izmikaj dejstvu da si neumno primerjal no…. lepo te prosim Robi….
Dokazi mi da je karakter človeka globalen, pa ti dam za pivo…. pa ne preko tvojih neumnih teorij ampak nekaj dokazljivega od kakih malo bolj renomiranih kot sva midva.
Skela je imela prav, ljudje se zelo radi pogovarjajo o sebi, tako da imaš to temo vedno na voljo. Pa ne začeti z zasliševanji v stilu “V katero šolo hodiš?/Kaj delaš?” itd. Boljši način je da nekaj na sogovorniku opaziš in potem komentiraš na to opažanje. Pa pazi da se ne izraziš v stilu da nekaj JE, temveč se ti nekaj ZDI. Majhna razlika, ampak velika sprememba v tem kaj tvoja izjava pomeni, oziroma, kako je sprejeta.
Če si bolj introvertiran to bo ta knjiga precej pomagala:
How to win friends and influence people, Dale Carnegie
Če še to ne pomaga pri deklicah, nadalnje domače naloge:
Art of seduction
Models
Karakter človek ne more spremenit, pač tak je in za takega ga je treba vzet. Kar se pa komunikativnosti tiče, se pa da priučit in izpilit.[/quote]
Ker govorim iz lastniš izkušenj lahko povem, da je to dolgotrajen proces. Sam sem bil izredno sramežljiv in sem res potreboval vrsto vrsto let, da sem se tega otresel pa še zdej se nisem v celoti. Je pa res, da sem bil vedno komunikativen a sramežljiv. No na srečo sem se tega v veliki meri znebil.
Karakter človek ne more spremenit, pač tak je in za takega ga je treba vzet. Kar se pa komunikativnosti tiče, se pa da priučit in izpilit.[/quote]
zakaj se lažeš, če pa mi je iz Amerike ”znanec” s katerim sva nekoč igrala skupaj igre preko interneta, ravno povedal, kako totalno se je spremeno karakterno njegov prijatelj ki je bil zdaj 2 leti v vojski na terenu.
Ne govori na pamet, da karakterja ni mogoče spreminjat….
Vse se da, oziroam lahko izkušnje in izkustva to spremenijo!
Podobno bi lahko tudi sam vprašal in je kar nekaj žensk odpovedalo po prvem zmenku ali pa po nekaj zmenkih in ni prišlo do resne veze. Je pa res da tudi sam nisem bil zaljubljen in so me hkrati zanimali še drugi zmenki.
Mislim, da gredo stvari bistveno na bolje odkar se veliko več ukvarjam s športom. Skoraj ves prosti čas posvetim temu. S tem tudi zelo ublažim, včasih že kar nadležno zmedo in posebej sedaj spomladansko domišljijsko potrebo po spolnosti skoraj z vsako drugo žensko, ki jo kje srečam. Ko se tako privlačno oblečene sprehajajo, tečejo in kolesarijo vse okrog. In potem ko že malo utrujene in prepotene pridejo domov…. Tako namesto, da bi razmišljal o težavah bijem bitke v znoju in ko jih premagam grem veliko bolj samozavesten do žensk. Potem, če kakšna začne izgubljati zanimanje takoj pomislim na vse napore, vse pretekle uspehe z ženskami, četudi le na prvem zmenku ipd.
Pomaga tudi, da si vsaj malo domišljaš, kaj vse je ženska s katero se pravkar pogovarjaš počela še pred kratkim ko je bila sama v postelji ali kjerkoli že, četudi je samska ipd.
Forum je zaprt za komentiranje.