Kako pogosto se slišite s svojim partnerjem?

Povejte – kolikokrat na dan se slišite s svojim partnerjem kadar greste vi ali on za kak dan k svojim domov ali s prijatelji na kak izlet za več dni?

1-krat

Mu sploh ne pustim da gre.

Enako, ko pride iz službe (samo tja ga spustim), ga zaprem v hišo. Če mi uide ven na dvorišče, grem po daljnogled in ga opazujem!
Gorje mu, če bi pogledal k sosedi:) Do zdaj se mu to še ni zgodilo in glede na to, da ve za kazni, ki ga čakajo ob kršitvah, verjamem, da se jih ne bo upal prekršiti!!!!!!

pr meni pa, ma blokec v katerega mora pisat vsak svoj gib oz. spremembo lokacije, vsak večer mi ga mora predložit, klicat pa javljat se mora pa itak na vsake pol ure

Na cca 2 dni napiše kak SMS.

1krat na dan, če je kaj nujnega lahko večkrat, sicer pa za več kot par ur brez mene itak nikamor ne gre.

…..ne slišim ali vidim tud po 3 mesece ali več :(( pač njegova služba je taka in mu ne omogoča kontakte z družino ko je na terenu :((

Trikrat ponavadi, zjutraj za dobro jutro, zvečer in potem še ko greva spat.
To že ves čas, se pa tudi ob ‘navadnih’ dneh slišiva zjutraj ko prideva vsak v svojo firmo. Pa čeprav je to pol urce za tem ko greva iz hiše. Pač sva se navadila.

Če se ne dogaja nič posebnega 1x, ali pa še to ne, sicer po potrebi.
Moj mož je ta vikend npr. pri svoji mami, slišala sva se včeraj zvečer, verjetno se bova jutri, da pove ali pride na kosilo, ali ne.

Odvisno, če gre za pot v tujino, bolj malokrat, zaradi stroškov. 1x dnevno recimo, sicer bolj smsi šibajo. Sicer pa, od oka ocenjeno, recimo 3x.

Enkrat dnevno med službo. Če kateri od naju za par dni kam gre (v tujino običajno), tud vsak dan enkrat, pa zjutraj in zvečer SMS za dobro jutro in lahko noč. Pa seveda klici, če se je treba karkoli dogovorit, kaj prinest iz štacune, če ima kateri kakšne nepredvidene opravke …

Ma, jaz ga ne slišim več niti, ko je doma pa če vame govori :)))
No, resno, ponavadi pade kakšen sms, srečno prispel/a in naslednji, čakam na avion za domov …
Če pa greva on ali jaz za več kot ene 3,4 dni, pol se pa recimo tudi pokličeva.

Ok, če greva na drugo celino, se potem ponavadi slišiva, tukaj po Evropi sva pa že tako ulaufana, da je prav brez veze. In kaj naj mu rečem? Prišla v hotel, ob 10h imam sestanek, zdaj sem na kosilu, potem je seminar?
In obratno. Ja, otroka sta šla v šolo, jaz v službo. Ja sem nazaj iz službe, za večerjo bodo palačinke? Še psa peljem na sprehod …

Dej, no, pliz, po telefonu ravno ne moreva debatirat o kakšnih drugih temah. Če se pa kaj pomembnega vmes odvija, potem se pa zvečer skajpneva. Ampak to je zelo izjemno.

Meni ej pa tole žalostno. Ja, mi2 se pokličeva, tudi za rutinske zadeve, tdu za “čez 10 min imam sestanek” ipd. Saj tudi doma ne odpiram debate o bistvu vesolja, medem ko sekljam korenček, pogovarjava se pa vseeno. Običajno se slišiva 2 x dnevno, vmes pa kak SMS.

Uh, midva pa se kar klicariva 🙂 zelo pogosto. V enem dnevu včasih tudi do 10 x odvisno, kaj se na čigavem področju dogaja.

Si ne predstavljam, da se ne slišiva dan ali dva. Pa če ga ponoči ni doma, se jaz pred spanjem obvezno “odjavim” :))) ali če zjutraj odide pred mano “prijavim” ko začnem voziti.

smsava pa se res poredko, ker se nobenemu ne da pisati.

[/quote]

Tale mona se laže kot pes teče! A ti misliš, da tukaj tapka ena koka, ki potuje po EU??
Daj nooooooo, ne verjemite vsega.
Pa tudi od zgoraj pošočih – ubogi desci, da morajo bit skoz na telefonu………

Meni ej pa tole žalostno. Ja, mi2 se pokličeva, tudi za rutinske zadeve, tdu za “čez 10 min imam sestanek” ipd. Saj tudi doma ne odpiram debate o bistvu vesolja, medem ko sekljam korenček, pogovarjava se pa vseeno. Običajno se slišiva 2 x dnevno, vmes pa kak SMS.[/quote]

Zakaj pa žalostno? Pri nas je podobno. Po navadi si zjutraj, če ima internet v hotelu, tipkava čez FB ali pa čez messenger. Včasih še vmes, če se slučajno ujameva, da sva istočasno na kompih. In to je to. Občasno se še slišiva pa kakšen SMS, ampak pri nama gre res večina komunikacije čez računalnik.

Moj potuje na 14 dni, včasih celo vsak teden in neko klicanje v stilu čez 10 minut grem na zajtrk sva že davno prerasla.

S svojim partnerjem sem se slišala pogosto, v stilu: ej, ni nič novega, samo, da ti slišim glas, si okej, vse okej, mislim nate, poljub, pogrešam te, ali pa malo več o tem kako ti je šlo na seminarju, kaj se ti je lepega/zanimivega danes zgodilo, kako so otroci, kaj ste počeli, skratka debatirala sva vse in še in več…… karkoli v tem stilu je bilo nama samo po seb umevno dolga leta, tko da, meni je res žalostno, da si dva nimata kaj povedat, da je vse samo po seb umevno, da je itak brez veze sporočat, če so otroci okej? halo????? Živa žalost, nič čudnega, da živite drug poleg drugega kot klade in da danes zakoni grejo na razen že po nekaj letih.

Tudi moja starša, ki sta v zakonu 50 let, če se ne vidita čez dan (bog ne daj več časa) se najprej in takoj pogovorita in si povesta vse kar se jima je čez dan zgodilo. Spomnim se, pred 2 leti, ko je oče bil v bolnici 10 dni in mama ni imela možnosti da ga obišče, in ko sem ga pripeljala domov, sta šla najprej sama v svojo sobo, se zaprla v sobo in pogovarjala 1 uro, preden sta prišla k nam ostalim v dnevno…..to navado imata vseh teh 50 let. Enostavno živita drug ob drugem 100%, prava simbioza ljubezni in spoštovanja. Sta mi vzornika, kar se tega tiče.

Ljudje smo si enostavno različni. Jaz ne rabim blebetanja v prazno in besed, da misli name, da se počutim ljubljeno. Midva se še kako pogovarjava, samo do klepetanja po telefonu nama pa načeloma ni. Ne glede na stroške. Če eden ali drug čuti potrebo po pogovoru, je pa normalno, da se pokliče, vpraša, pove … Ni mi pa treba vedeti za vsak njegov korak, grobo rečeno, me niti ne zanima. Tako kot njega ne, ali sem za kosilo skuhala špagete ali rižoto.

Nisem imela glih in samo vsebino kosila v mislih, ko sem rekla, da sem se dnevno slišala tudi večkrat s partnerjem, glede zanimivih/lepih stvari, ki se nama zgodijo čez dan, če se nimava prilike videt in biti skupaj. pa nisem rosno mlada in ne govorim o prvem letu, dveh, ko še metluljčki delajo, govorim o razmerju, ki traja leta in leta in kjer partnerja, glej ga zlomka – komunicirata. Enostavno mislim o naravni, spontani komunikaciji. Se mora mar nekaj res groznega zgodit, da čutiš potrebo to delit s partnerjem?

Smo si res lahko različni, to drži, a vseeno, ko slišim in vidim druge pare, kako delujejo, se mi zdi vse skupaj precej žalostno.Prijatelje recimo pokličejo in sproščeno kramljajo o ‘špagetih in rižotih’ partnerja pa preskočijo. Takih je ogromno, žal.

To se pa strinjam. Potreba po prijateljstvu se smatra za popolnoma legitimno in nihče se ne čudi, če gre ženska s kolegico na kavo in čveka dve uri.

Pogovor s partnerjem je pa kao brezvezen, zakaj bi mu razlagali bedarije, kot da to koga zanima. Svašta.

In da gre stvar še bolj v ekstrem, tu gor se vam ljubi pisat, možu pa baje nimate nič za povedat.

Tudi midva z možem lahko čvekava 2 uri, samo ne takrat, ko je na službeni poti.

A je to tako težko razumet, da eni pač nimamo neke potrebe po klicih, ki nič ne pomenijo in v katerih se nič ne zmenimo. Še posebej, če gre za odsotnost parih dni.

Eno je čvekanje, drugo je pa čvekanje po telefonu, ki mimogrede, če si v tujini, niti ni poceni.

Si pa pošlješ mejl, msg, pokličeš po Skypu. Pri vsej sodobni tehnilogiji cena res ne more bt izgovor.

A ti pogovori tu gor pa ful veliko pomenijo? A se kdaj v resnici kaj zmenimo?

Mene pač zanima, kaj mož čez dan počne. Kadar ima v službi kaj zahtevnega, novega, me zanima, kako je opravil. Kadar mi zvečer jamra, da ga boli grlo, me skrbi, če je zbolel. Enako njega. Ko grem k frizerju, mu pošljem slikco, če se srečam s skupnimi znanci, mu povem, če je kaj novega. Ne rešujeva svetovne gospodarske krize po telefonu, enostavno se zanimava en za drugega, pa čeprav so to banalnosti in bi itak vse lahko počakalo. Ampak čutim pač večjo potrebo stvari povedat njemu, kot komurkoli drugemu.

Moj bivši se je javil takoj zjutraj in me zaslišal od A do Ž, kdaj grem od doma, kaj sem oblekla, bla bla bla. Potem čez dan na ene pol ure ali uro, tako da je bilo nevzdržno, saj med delom ne morem klepetati.
No, čez nekaj časa sem ugotovila, da je bil to le nadzor, da je vedno vedel, kje sem in kaj počnem, da ne bi slučajno trčila kje skupaj z njegovo ljubico :p