Kako naprej…
Resnica ni obsojanje.
Razlika je, ali si govoriš, jaz nisem nikoli in ne bi nikoli in veljam za tako in tako, ki ne bi nikoli … ali pa se zavedaš, da si tako kot vsi samo človek, živemu človeku se pa lahko vse zgodi.
Sprenevedanje je pa potem spet samo še dodaten problem.
Se skušam spomnit, v kakšnem primeru bi jaz zase trdila, da ne bi nikoli … ali da sem taka in taka in da vem, da ne bi nikoli mogla, kaj šele, da tudi drugi to vedo … pa se ne morem spomnit.
Saj odločitve ni sprejel čez noč. Verjetno je razmišljaš o tem že dlje časa. Odločiti se pa enkrat moraš in ko se odločiš, se drugemu zdi, kot da je bilo “čez noč”. To le pove, kako malo si v resnici vedela o njem in o tem, kaj si misli o tebi, vama.[/quote]
Preberi od začetka, pol pa strokovno argumentiraj…..[/quote]
Prebral sem od začetka, zakaj misliš, da nisem? Ker sem napisal, da si ga preslabo poznala? Če bi ga poznala, te ne bi tako presenetilo. Se ti ne zdi?
Verjemi, da mene ne vržeš iz tira, ker ne reagiram na provokacije, na slabe stvari, ki se zgodijo….. stvar jo lepo izpeljem umirjeno kot da ni nič. Še manj, da bi mi manjkale stvari, katere jih omenjaš…..[/quote]
Pričakovan odgovor.
Ostajaš na stopnji “jaz nikoli ne”.
To je pravzaprav razlog, da si pristala v trenutni godlji, o sami romanci sploh ne govorim, ker je v primerjavi z osnovnim problemom pač banalna zadeva.[/quote]
Kaj naj ti rečem, ti vztrajaj pri svojem, jaz pri svojem. Sama vem kak tip človeka sem, vem, da sem razgledana in nisem zapeta. Ne vem pa, kako je možno podati oceno le na določen opis, ko niti osebe ne poznaš, z njo nisi niti govorila ali pa, da bi vedela kak je njen način razmišljanja. Mal mimo je to
Pričakovan odgovor.
Ostajaš na stopnji “jaz nikoli ne”.
To je pravzaprav razlog, da si pristala v trenutni godlji, o sami romanci sploh ne govorim, ker je v primerjavi z osnovnim problemom pač banalna zadeva.[/quote]
Kaj naj ti rečem, ti vztrajaj pri svojem, jaz pri svojem. Sama vem kak tip človeka sem, vem, da sem razgledana in nisem zapeta. Ne vem pa, kako je možno podati oceno le na določen opis, ko niti osebe ne poznaš, z njo nisi niti govorila ali pa, da bi vedela kak je njen način razmišljanja. Mal mimo je to[/quote]Način razmišljanja se lahko razbere iz napisanega, ker če nekdo ne bi razmišljal na tak način tudi ne bi pisal kakor piše.
Koliko je pa pravilno razbrano se pa lahko debatira, če se glih želi…. 😉
Mišljeno je bilo da bi ga povprašala o razlogu, zakaj je to dobesedno čez noč storil. Pač tisto puzlico, ki mi manjka, ne zaradi njega, ampak, da tudi sama pri sebi zadevo zaključim.
Ja zgodba je zaključena in jaz se ne mislim več spuščat v to razmerje.[/quote]
Saj odločitve ni sprejel čez noč. Verjetno je razmišljaš o tem že dlje časa. Odločiti se pa enkrat moraš in ko se odločiš, se drugemu zdi, kot da je bilo “čez noč”. To le pove, kako malo si v resnici vedela o njem in o tem, kaj si misli o tebi, vama.[/quote]
Poznam ta občutek, ko ti manjka en košček, da lahko razčistiš in zaključiš zadeve pri sebi, enim to uspe prej enim pa pozneje, upam, da bo tebi to uspelo čimprej.
Marko, če te odločitve ni sprejel čez noč, zakaj pa ji je potem še en dan prej govoril da jo ljubi?
Če je videl, da tako ne gre naprej bi bilo bolj pošteno, da takšne besede zadrži za sebe.
Je pa res, da se mi zdi, da so moški vedno manj moški, ker jih ima vedno manj ”jajca” povedat kar si v resnici mislijo in stvari raje olepšajo, kot pa da bi povedali kako je na stvari.
A ji je?
No, kakorkoli, govoriti nekaj je eno, misliti in to tudi udejaniti je pa nekaj povsem drugega. Če je človek nesiguren, zmeden in prestrašen, so njegove besede lahko zelo malo vredne oziroma je njihov pomen lahko precej kratkotrajen.
Žal pa je tako, da dobimo vedno sebi primernega (podobno zrelega) partnerja in raznih sumljivih znakov zato sploh nismo sposobni prepoznati, kot nekaj slabega ali pa si jih ne upamo priznati oziroma temu primerno ukrepati. Verjetno se je boril z nekimi lastnimi dvomi in v dobri veri upal, da bo z njimi nekako opravil da bodo minili. Očitno pa tega ni zmogel in ker je vse skupaj že trajalo predolgo, se je odločil temu narediti konec. Tudi za to je potreben nek pogum. Lahko bi še naprej cincal in zavlačeval neko zvezo, ki je ni bil sposoben izpeljati skupaj z njo tako, da bi bila zadovoljiva za oba.
Resnica ni obsojanje.
Razlika je, ali si govoriš, jaz nisem nikoli in ne bi nikoli in veljam za tako in tako, ki ne bi nikoli … ali pa se zavedaš, da si tako kot vsi samo človek, živemu človeku se pa lahko vse zgodi.
Sprenevedanje je pa potem spet samo še dodaten problem.
Se skušam spomnit, v kakšnem primeru bi jaz zase trdila, da ne bi nikoli … ali da sem taka in taka in da vem, da ne bi nikoli mogla, kaj šele, da tudi drugi to vedo … pa se ne morem spomnit.[/quote]
Glej ti bom pa na drugačen način povedala, da boš dojela. Sem oseba, ki se nikoli ni umikala problemom in sem se z njimi soočala kot je treba. Ni rešitev umik in valjenje krivde na druge, tako kot ti to hočeš sedaj meni nekako prikazat, da sem taka. Še enkrat ti povem, da dobro vem kako se je treba soočat s problemom. Sama sem mamica, ki sem otroka zgubila in verjemi, da še kako dobro vem kaj pomeni se soočat s težavami in problemi in ne bežat pred njimi. Nikdar in nikoli se tudi v službi, če je prišlo do napake, nisem umaknila in se delala nevedna, ampak sem sama stopila do nadrejenih in povedala kaj sem zakuhala. Veš samo moraš bit karakter človeka in imet to v sebi. Temu se reče pogum in da se ne bojiš posledic, ampak jih sprejmeš. To daje človeku tisto veličino, ki jo kao ti skušaš meni dopovedat, da je nimam. Zato, pa tudi v življenju nimam nekih težav, kar se tega tiče.
Priznam, da si ne spustim ljudi, kar tako blizu sebe, ampak jih prvo imam kot za poznanega človeka, pol za znanca, šele nato za prijatelja in le ti so pri meni zelo redki. Zame prijatelj pomeni, da je to oseba, ki je vreden zaupanja in kadar ga bom res potrebovala mi bo priskočil na pomoč.
No ta moja ljubljena oseba je sprava šla skozi vsa ta moja sita in nato se je razvilo vse drugo. Kakorkoli se je razvilo in se bo končalo bo zame zmeraj ostal nekaj posebnega, ker nisem oseba, ki valim krivdo na druge, ampak se soočam s problemi in težavami, zato pa tudi se sprašujem po razlogu, da vem in zaključim pri sebi to zgodbo. Če bi bila taka, kot želiš ti mene predstavit “jaz nikoli nič kriva” bi se po razlogih ne spraševala, ampak bi se znesla tle nad njim kak je z vsemi žaljivkami. Pa verjemi, da pri meni tega ne boš doživela!
A ji je? [/quote]
Seveda je, zato pa so te stvari meni nerazumljive. Kako lahko nekaj takega rečeš, nato pa drugi dan v drugo skrajnost?[/quote]
in kaj, če je rekel? ga je kaj koštalo? moški zaradi takih besed dobi zastonj seks, zato jih ne smeš jemati tako zelo resno. V zvezi je treba opazovati, ne samo furat svojega principa in verjeti samo tistega, kar trenutno paše.
A ji je? [/quote]
Seveda je, zato pa so te stvari meni nerazumljive. Kako lahko nekaj takega rečeš, nato pa drugi dan v drugo skrajnost?[/quote]
Ni tako težko razumeti. Razlogov je lahko več. Mogoče ve, da take besede rade slišiš (si mu to poudarjala). Mogoče je želel le prikriti svoj dvom in je želel doseči, da nehaš riniti vanj in ga spraševati to in ono. Vse to je seveda nezrelo in neodgovorno. Težko je razumeti le takrat, ko imaš ob sebi nekoga, ki ni iskren, ki laže oziroma prikriva svoje prave občutke.
Seveda je, zato pa so te stvari meni nerazumljive. Kako lahko nekaj takega rečeš, nato pa drugi dan v drugo skrajnost?[/quote]
in kaj, če je rekel? ga je kaj koštalo? moški zaradi takih besed dobi zastonj seks, zato jih ne smeš jemati tako zelo resno. V zvezi je treba opazovati, ne samo furat svojega principa in verjeti samo tistega, kar trenutno paše.[/quote]
Ne vem, če si prebrala vse od začetka, kako je bilo. Nisem ravno tak tip osebe, ki naseda, na lepe besede, da bi me nekdo spravil v posteljo. So detajli, ki jih je težko opisat, z besedami, ki ti dajo vedet ali te nekdo hoče samo zaradi sexa ali je tudi kaj več. Če prebereš vse boš vidla, da ni se šlo zgolj samo za sex, saj sva oba napravila neke odločilne korake v svojem življenju!
A ko smo zaljubljeni, smo težko kritični in čustveno nevpleteni. Zato marsikaj spregledamo in vidimo drugače, kot brez zaljubljenosti.
Pisal sem o tem, da je njega utesnjevalo, ne tebe.
Seveda tebe ni utesnjevalo. Če te bi, ne bi čutila ljubezni.
Treba je vedeti, da je to tvoj vidik in tvoj način doživljanja.
On pa ni imel enakih izhodišč in enakih želja. Zato je bil v dilemi in se čutil ujetega. Če si v dilemi in ne veš kaj bi naredil, potem nisi svoboden.
In ker težimo k miru in svobodi, si želimo končati tisto, kar nas spravlja v tak položaj.
Ker nikoli ni bil v neki skrajnosti, ampak si ga zaradi lastnih čustev sama tako doživljala.
Bil je razdvojen.
Seveda je, zato pa so te stvari meni nerazumljive. Kako lahko nekaj takega rečeš, nato pa drugi dan v drugo skrajnost?[/quote]
Ni tako težko razumeti. Razlogov je lahko več. Mogoče ve, da take besede rade slišiš (si mu to poudarjala). Mogoče je želel le prikriti svoj dvom in je želel doseči, da nehaš riniti vanj in ga spraševati to in ono. Vse to je seveda nezrelo in neodgovorno. Težko je razumeti le takrat, ko imaš ob sebi nekoga, ki ni iskren, ki laže oziroma prikriva svoje prave občutke.[/quote]
Marko, seveda je nekomu, ki ni niti približno posumil, da je kaj narobe to težko razumeti, to ve vsak, ki se je kadarkoli znašel v podobni situaciji. Če bi tebi tvoja partnerka danes govorila, da te ljubi in si želi biti s teboj, jutri pa bi ti rekla lep pozdrav, a bi ti to razumel?
Ni tako težko razumeti. Razlogov je lahko več. Mogoče ve, da take besede rade slišiš (si mu to poudarjala). Mogoče je želel le prikriti svoj dvom in je želel doseči, da nehaš riniti vanj in ga spraševati to in ono. Vse to je seveda nezrelo in neodgovorno. Težko je razumeti le takrat, ko imaš ob sebi nekoga, ki ni iskren, ki laže oziroma prikriva svoje prave občutke.[/quote]
Marko, seveda je nekomu, ki ni niti približno posumil, da je kaj narobe to težko razumeti, to ve vsak, ki se je kadarkoli znašel v podobni situaciji. Če bi tebi tvoja partnerka danes govorila, da te ljubi in si želi biti s teboj, jutri pa bi ti rekla lep pozdrav, a bi ti to razumel?[/quote]
To si zdaj dala takšen primer, ki se ne more zgoditi, ni fer. :)) Seveda bi me šokiralo, ampak verjetno bi vseeno razumel, saj bi za to imela nek močan razlog. Mislim, da dovolj poznam svetove drugih, da me težko še kaj preseneti.
Seveda je, zato pa so te stvari meni nerazumljive. Kako lahko nekaj takega rečeš, nato pa drugi dan v drugo skrajnost?[/quote]
in kaj, če je rekel? ga je kaj koštalo? moški zaradi takih besed dobi zastonj seks, zato jih ne smeš jemati tako zelo resno. V zvezi je treba opazovati, ne samo furat svojega principa in verjeti samo tistega, kar trenutno paše.[/quote]
a tebi ga je treba plačat?
Ljubezni ne moreš izsiliti in ravno za to se gre v tem primeru. Vse skupaj je nate delovalo kot droga in logično je, da si želimo lastiti sam “predmet”, ki nam predstavlja vir užitkov in lepih občutkov. A ker človek ni predmet, se je ob tem, ko si si ga želela prilastiti, občutil utesnjenega. In namesto, da bi se ob tebi počutil svobodnega in pomirjenega, je v njem vzbudilo še več napetosti, saj si ga želela uporabiti, da bi z njegovo pomočjo in podporo pobegnila od lastnih težav.
Vse skupaj je izgledalo kot lepe sanje, v katerih pobegnemo od svojih vsakodnevnih težav. A sanje so le sanje in ko se zbudimo, je pred nami spet kruta realnost in problemi s katerimi se moramo soočiti in jih rešiti. Preprosto zato, ker so problemi le odsev nas samih in naših prepričanj in je za spremembo nujna naša notranja preobrazba. Zaljubljenost še zdaleč ni dovolj. Je le trenutna omama….[/quote]
Sem oseba, ki ljubi svobodo in se ne pustim tako kot ti rečeš utesnjevat. Zato pa tega tudi ni bilo in je imel tudi pot, da je lahko delal kar si je zaželel, če je hotel it ven s prijatelji, je odšel in nisem nič težila, da bi lahko pa midva bila skupaj. Edino kar je lahko bilo povezano s temi izhodi, če je užival in kako je bilo. To zame ni utesnjevanje. Sama sem mišljenja, da človek rabi svobdo zase, kljub temu, da je v vezi. Mogoče to gledam po sebi, ker si ne predstavljam, da bi bila z nekom, ki mi ne pustil dihat, ter se ubadat z mojimi zadevami s katerimi sem se ukvarjala, še preden sem nekoga spoznala. Tukaj pri meni ni kompromisov, ko te hoče nekdo omejit pri tvojih določenih zadevah, zame so kompromisi, ko se skupaj odločava pri določenih stvareh.
Mogoče so bile sanje, ampak kakorkoli bilo je lepo, to tudi sam prizna.[/quote]
Moja izkušnja je malo podobna tvoji zgodbi, le da sem bila jaz tista, ki je čutila pritisk iz njegove strani in po vsej verjetnosti iz razlogov, ki jih je napisal Robi. Če bi njega vprašala, bi sigurno rekel, da me ni utesnjeval, a sem vseeno iz njegove strani čutila ogromno težo, ki jo je polagal name. In ker sem imela sama tudi svoje težave, s katerimi sem se morala soočati, je bilo preveč. Nisem se počutila svobodno in pomirjeno, ampak obremenjeno in destruktivno. Lahko, da je tudi pri njemu bilo tako.
Sicer pa je tako, da vseh odgovorov velikokrat ni možno ali pa tudi ni potrebno dobiti. Ti svetujem, da se ne fiksiraš preveč na to vprašanje. In verjemi, ni se zgodilo čez noč, le skomuniciral ni tega. Jaz sem, a ni kaj dosti pomagalo.
hehehe znane zgodbe kjer hoče nekdo opravičiti lasten egoizem. Na koncu boš ugotovila da si bila v dobrem zakonu in si ga zasrala sama. Ne morem verjet da odrasle ženske razmišljate tako otročje. On je preprosto ugotovil da se mu zdi tveganje preveliko in te je načevljal. Očitno je, da mu nisi bila taka oh in sploh ljubezen. Ti si pa nekdo ki še ni odrasel in te bo življenje še precej teplo. Da je poročena ženska tako naivna praktično ne morem verjet. Ampak dobite svojo porcijo, skoraj vsaka. Na koncu ste stare, osamljene in razočarane. In to zaradi sebe ne zaradi drugih. Imam eno celotno skupino žensk s podobno zgodbo. Preprosto so svoj trudi namesto v reševanja zakona vložile v iskanju novega moškega. Zdaj ko so jim otroci pobegnili pa so ugotovile da bi morale narediti vse da zakon rešijo in ne bežijo od težav. To je pač življenje, pišeš pa tako da sebe ščitiš. Ampak je tukaj tvoja krivda precej velika. Pa lp
Mogoče ti sedaj ne bo to tolažba- ampak vse se zgodi z razlogom.
Pričakuješ moški odgovor, pa vidiš, da ga ne moreš dobit- ker verjetno ni niti dveh na svetu, ki bi isto mislila. Vsi lahko bluzimo in pametujemo, zakaj pa se je on tako odločil, pa ve samo on. In tisti košček, ki manjka boš sigurno 1x dobila in takrat boš vedela.
Upam, da tvoja bolečina čimprej mine.
Resnica ni obsojanje.
Razlika je, ali si govoriš, jaz nisem nikoli in ne bi nikoli in veljam za tako in tako, ki ne bi nikoli … ali pa se zavedaš, da si tako kot vsi samo človek, živemu človeku se pa lahko vse zgodi.
Sprenevedanje je pa potem spet samo še dodaten problem.
Se skušam spomnit, v kakšnem primeru bi jaz zase trdila, da ne bi nikoli … ali da sem taka in taka in da vem, da ne bi nikoli mogla, kaj šele, da tudi drugi to vedo … pa se ne morem spomnit.[/quote]
Glej ti bom pa na drugačen način povedala, da boš dojela. Sem oseba, ki se nikoli ni umikala problemom in sem se z njimi soočala kot je treba. Ni rešitev umik in valjenje krivde na druge, tako kot ti to hočeš sedaj meni nekako prikazat, da sem taka. Še enkrat ti povem, da dobro vem kako se je treba soočat s problemom. Sama sem mamica, ki sem otroka zgubila in verjemi, da še kako dobro vem kaj pomeni se soočat s težavami in problemi in ne bežat pred njimi. Nikdar in nikoli se tudi v službi, če je prišlo do napake, nisem umaknila in se delala nevedna, ampak sem sama stopila do nadrejenih in povedala kaj sem zakuhala. Veš samo moraš bit karakter človeka in imet to v sebi. Temu se reče pogum in da se ne bojiš posledic, ampak jih sprejmeš. To daje človeku tisto veličino, ki jo kao ti skušaš meni dopovedat, da je nimam. Zato, pa tudi v življenju nimam nekih težav, kar se tega tiče.
Priznam, da si ne spustim ljudi, kar tako blizu sebe, ampak jih prvo imam kot za poznanega človeka, pol za znanca, šele nato za prijatelja in le ti so pri meni zelo redki. Zame prijatelj pomeni, da je to oseba, ki je vreden zaupanja in kadar ga bom res potrebovala mi bo priskočil na pomoč.
No ta moja ljubljena oseba je sprava šla skozi vsa ta moja sita in nato se je razvilo vse drugo. Kakorkoli se je razvilo in se bo končalo bo zame zmeraj ostal nekaj posebnega, ker nisem oseba, ki valim krivdo na druge, ampak se soočam s problemi in težavami, zato pa tudi se sprašujem po razlogu, da vem in zaključim pri sebi to zgodbo. Če bi bila taka, kot želiš ti mene predstavit “jaz nikoli nič kriva” bi se po razlogih ne spraševala, ampak bi se znesla tle nad njim kak je z vsemi žaljivkami. Pa verjemi, da pri meni tega ne boš doživela![/quote]
Ravno to počneš – odvračaš krivdo s sebe, ker ti pač že nisi takšna, in jo hkrati v celoti prelagaš na njega, čeprav ne z žaljivkami, ampak z drugimi besedami.
Vmes ti je Puma napisal precej realno – namesto da bi vlagala v svoj zakon, si vlagala v drugo osebo. Te variante so praviloma slabe. Kdaj si si pa vzela čas, da bi malo pobrskala po sebi?
Forum je zaprt za komentiranje.