KAKO naprej?

Avtor: IDNA

Pozdravljeni!

S fantom sva skupaj 5 let, začela sva zgodaj (18), za oba je to prva resna zveza. V zadnjem letu pa sva imela precej težav, sprva sem imela krizo jaz, mal sem se naveličala vsega, želela bi mal spremembe, razmišljala sem o tem, da bi končala. Zaradi tega sem bila bolj hladna do njega, zdel se mi je samoumeven, nisem mu izkazovala dovolj pozornosti… Ampak s časom se je pri meni to uredilo. Zdaj pa je do tega prišlo pri fantu, s tem da je k temu pripomogla druga punca. O vsem sva se pogovorila in prišla do zaključka, da bova poskusla še enkrat, s tem, da se bova oba potrudla za najino zvezo.

AMPAK.. zdi se mi, da se bolj kot ne trudim jaz, poleg tega mi pa zmanjkuje moči ob misli na to, da ima on itak rezervo. Ves čas se obremenjujem z mislijo na to, da je kje z njo, da se kliče z njo, da misli na njo!!! Kako naj se otresem teh misli?? Zaupanje se mi zdi osnova, in brez tega nimam moči, niti volje za to, da bi se trudla. Trenutno je meni več do tega, da še ostaneva skupaj, ampak vseeno bi pričakovala, da bi mi pomagal ponovno pridobiti zaupanje vanj. Verjetno pa delam napako pri tem, da mu vse iskreno povem; če me kaj muči se sploh ne morem pretvarjati, da je vse OK in se mu smejati- enostavno ne morem! On sicer pravi, da mi ni treba skrbeti, vendar mu ne morem povsem verjeti. Verjetno pa ga ti moji izpadi in sumničenja samo še bolj potiskajo k njej. Kako naj se obnašam, da ga bom pridobila na svojo stran in odvrnila od nje??

Ob takem trpinčenju pa se vprašam ali se sploh splača… Po drugi strani pa mi je tako žal, da bi zapravla to, kar sva imela… Sploh ne prenesem misli na to, da bi se razšla… pa niti ne ne morem ves čas misliti na to, da mi laže.
Poleg tega mi pa vsi prijatelji govorijo, da (posebej) moški ne morejo ostati s prvo punco, da jih morajo preizkusiti več preden postanejo resni. To me pa še bolj bega.

Hvala!

Seveda lahko pricakujes od fanta,da je postal hladen do tebe,ker si mu verjetno dala vedeti,da rabis spremembo.Fant se je verjetno malo zamislil in pac poiskal novo druzbo.Ker pa clovek stopi na realna tla sele takrat,ko se resno kaj zgodi,takrat,na zalost,je pa zal prepozno! Ce sta skupaj ze toliko casa vsekakor nisi zavrgla stran 5 let svojega zivljenja,ampak tezko bi pa bilo,da bi ostala skupaj,ceprav se to lahko zgodi!
Zakaj pa ne probata oba malo spremembe,ostaneta prijatelja,kasneje pa spet pristaneta skupaj. S tem se vajin odnos lahko samo utrdi,ali pa bosta za vedno samo ostala prijatelja.Taksno je pac zivljenje…

meni se pa zdi, da zdaj ko si je on našel drugo, si postala ljubosumna. prej, ko ni bilo nobene, se ti pa ni zdelo vredno, da se potrudiš. no, pa on tudi. pomoje je brez veze, da vezo vlečeta. verjemi mi, kot da bi jaz govorila. hodila sva pet let, s to razliko, da sem bila jaz stara 17. enaka situacija, vlekla sva, kolikor se je dalo, medtem je pa on spoznal eno. na koncu ni mogel več. takrat sem se po eni strani oddahnila, seveda sem ga pa imela rada in je trajalo nekaj časa, da sem ga prebolela. vendar sem vedela, da je bila njegova odločitev pravilna. danes sem srečno zaljubljena in živim že tri leta s fantom, ki mi je všeč od dneva, ko sem ga spoznala. in vem, da je on ta, s katerim bom ostala. bivši fant je pa še vedno najin dober prijatelj. Tudi on je danes srečen s tisto punco in se je res lepo izšlo.
Povedati hočem, da če imata po petih letih take probleme, to ne bo šlo. vem pa, kako težko je, ampak vsak se pobere. našla boš nekoga, ki bo po petih letih še vedno tako zaljubljen vate kot prvi dan. če pa bosta ostala skupaj, pa mislim, da noben od vaju ne bo srečen.