Kako do fukfrendice?
No, jaz mislim, da eni enostavno zase veste, da ste slabi ljubimci. Zato se tako bojite ženske seksualne svobode in zato v vsaki temi hitite pojasnjevati ženske “čustvene potrebe”. Enostavno vas je strah, da bi pri ženskem spolu seksualna potreba po užitku prevagala pred čustveno, kot že pri določenem procentu moškega spola.
Jp, to tudi meni ni jasno, kaj toliko eni mešetarijo s čustveno navlako, človeka imaš rad ali pa ne…navsezadnje pri spolnosti ne gre zgolj za izpolnitev čustvenih potreb…kdo tako misli je orenk slep oz velja tisto, kar je Spider napisal v prvem stavku 😉
Ko bi bilo tako enostavno. Saj ne moremo vedno imeti nekoga radi. Čutiti ljubezni. Bi sem kar vtaknila tisto piramido potreb, samo me boš potem grdo gledala. 🙂
Hja, verjetno res ne. Vsaj pri vseh ne. Kar niti ni tako grozno, dokler ne spoznaš spolnost tudi kot izpolnitev čustvenih potreb oz. z občutki povezanosti dveh, sreče, pravzaprav, ko spolnost ni samo doseganje orgazma ampak prebujanje čustev. Ko pa to enkrat spoznaš, dosežeš, bo pa to nekaj več, nekaj kar te bo gnalo naprej, da boš vedno znova želel to doseči in ti samo dosežen orgazem ne bo več zadosti.
Da ne omenjam, v kolikor pri spolnosti ne dosežeš niti orgazem, kaj šele čustveno oplemenitenje… za tiste ljudi mi je pa res žal, na nek način.
Zakaj to ločuješ. Torej, zakaj ločuješ željo po užitku, predvidevam, da misliš na orgazem, pred željo pred čustvi. Kot da ti spolnost ne more obojega “ponuditi”.
Jaz bolj vidim, da gre pri naših določenih moških bolj za obojevrstno korist. Torej, da imajo željo po odnosu oz. spolnosti tako zaradi užitka, kot zaradi čustvene izpolnitve, ki jo lahko dosežeš samo s partnerjem, ki ga imaš rad (pa še to ne vedno). Da se enostavno ne zadovoljijo z manj, oz. da mu partnerka, ki ob združitvi ne čuti obojega, ne nudi toliko zadovoljstva oz. vrednosti, cenjenosti, kot mu partnerka, ki le to čuti. Ker dejansko, ali te partnerka, ki bo v spolnosti s tabo doživljala tako neko telesno potešitev, kot tudi občutke sreče, ker je s tabo, TABO, ali te takšna partnerka ne bo bolj zadovoljila (če jo boš imel rad, seveda) kot pa partnerka, ki bo s tabo doživljala le orgazem, več pa ne. Ne vem, no, mogoče ne boš, ne vem…
Ko bi bilo tako enostavno. Saj ne moremo vedno imeti nekoga radi. Čutiti ljubezni. Bi sem kar vtaknila tisto piramido potreb, samo me boš potem grdo gledala. 🙂
Hja, verjetno res ne. Vsaj pri vseh ne. Kar niti ni tako grozno, dokler ne spoznaš spolnost tudi kot izpolnitev čustvenih potreb oz. z občutki povezanosti dveh, sreče, pravzaprav, ko spolnost ni samo doseganje orgazma ampak prebujanje čustev. Ko pa to enkrat spoznaš, dosežeš, bo pa to nekaj več, nekaj kar te bo gnalo naprej, da boš vedno znova želel to doseči in ti samo dosežen orgazem ne bo več zadosti.
Da ne omenjam, v kolikor pri spolnosti ne dosežeš niti orgazem, kaj šele čustveno oplemenitenje… za tiste ljudi mi je pa res žal, na nek način.[/quote]
It, kaj to pomeni čustveno oplemenitenje? Da dobiš medaljo v obliki prstana? :-))))))
Z ostalim se še kar strinjam, razen spet s tisto nečedno in kvazi piramido (Maslow je na vrh postavil pojem samouresničenje/samoaktualizacijo, spodaj pa nametal vse ostalo od hrane, seksa, spoštovanja, varnosti, samopodobe…blabla in pri tem to interpretira, da je samouresničitev (višja potreba) možna le, če so vse ostale (osnovne) potrebe izpolnjene oz ko smo presegli nižje/osnovne motive, smo nared za uresničevanje višjih vkolikor se jih sploh zavedamo; jaz te teorije ne priznavam – sem mnenja, da se človek neprestano samouresničuje, tudi (konstantno) zadovoljevanje osnovnih potreb je ravno tako samouresničitev).
:))))
Ne,ne… Pravzaprav sem mislila pač da skozi odnos (tudi pri spolnosti) lahko doživljaš občutke, lepe/dobre občutke, zaradi katerih si pač nekako “boljši” človek. Zaradi zadovoljstva. Sreče. Ko si posledično lahko bolj strpen. Miren. Naprimer. Še kaj spoznaš o sebi…
Glede piramidice potreb pa jaz gledam tako, da je mišljeno na trenutek, ne na dan…
:))))
Ne,ne… Pravzaprav sem mislila pač da skozi odnos (tudi pri spolnosti) lahko doživljaš občutke, lepe/dobre občutke, zaradi katerih si pač nekako “boljši” človek. Zaradi zadovoljstva. Sreče. Ko si posledično lahko bolj strpen. Miren. Naprimer. Še kaj spoznaš o sebi…
Glede piramidice potreb pa jaz gledam tako, da je mišljeno na trenutek, ne na dan…[/quote]
Hm, da zaradi dobrih, prijetnih občutkov postaneš boljši človek? Mi je nepoznano, vsaj pri sebi nisem opazila, da bi bila zaradi dobrih ali slabih občutkov kaj boljši ali slabši človek…še več, poznam nekatere ljudi, ki so se po tem ko se spravili v zvezo nekoliko spremenili, pri njih opažam neko zlobo, ignoranco, grd besedni zaklad, jamranje, ki ga prej ni bilo – najbolj poznan tak primer je moj brat pa tudi kakšna znanka. Boljši človek, morda se to NE zgodi pri vseh 😉
In česa se lahko človek pri tem boji, po tvojem mišljenju?[/quote]
Mislim, da bi ti tole veliko lažje razložil :-))) Konec koncev pa se mi zdi, da si delno tudi že. Med še marsičem drugim je ena možnost zbati se morebitnih lastnih čustev in posledičnega razočaranja. Lahko pa tudi dvom v sebe, da se ne izkažeš za dobrega ljubimca. Pa še bi se verjetno kaj našlo.
:))))
Ne,ne… Pravzaprav sem mislila pač da skozi odnos (tudi pri spolnosti) lahko doživljaš občutke, lepe/dobre občutke, zaradi katerih si pač nekako “boljši” človek. Zaradi zadovoljstva. Sreče. Ko si posledično lahko bolj strpen. Miren. Naprimer. Še kaj spoznaš o sebi…
Glede piramidice potreb pa jaz gledam tako, da je mišljeno na trenutek, ne na dan…[/quote]
Hm, da zaradi dobrih, prijetnih občutkov postaneš boljši človek? Mi je nepoznano, vsaj pri sebi nisem opazila, da bi bila zaradi dobrih ali slabih občutkov kaj boljši ali slabši človek…še več, poznam nekatere ljudi, ki so se po tem ko se spravili v zvezo nekoliko spremenili, pri njih opažam neko zlobo, ignoranco, grd besedni zaklad, jamranje, ki ga prej ni bilo – najbolj poznan tak primer je moj brat pa tudi kakšna znanka. Boljši človek, morda se to NE zgodi pri vseh ;)[/quote]
Zakaj pa ne ?
Tako, kot zaradi slabih občutkov in negativnega vpliva okolice postaneš slab in nasilen človek, tako lahko ob tem, če spoznaš, da svet ni v resnici tako nevaren kot imamo to zapisano v podzavesti, postaneš boljši človek.
Hm, da zaradi dobrih, prijetnih občutkov postaneš boljši človek? Mi je nepoznano, vsaj pri sebi nisem opazila, da bi bila zaradi dobrih ali slabih občutkov kaj boljši ali slabši človek…še več, poznam nekatere ljudi, ki so se po tem ko se spravili v zvezo nekoliko spremenili, pri njih opažam neko zlobo, ignoranco, grd besedni zaklad, jamranje, ki ga prej ni bilo – najbolj poznan tak primer je moj brat pa tudi kakšna znanka. Boljši človek, morda se to NE zgodi pri vseh ;)[/quote]
Zakaj pa ne ?
Tako, kot zaradi slabih občutkov in negativnega vpliva okolice postaneš slab in nasilen človek, tako lahko ob tem, če spoznaš, da svet ni v resnici tako nevaren kot imamo to zapisano v podzavesti, postaneš boljši človek.[/quote]
Sem navedla zakaj ne, kar sama opažam…ali je pa to nekaj, da tisti, ki se sparijo, se pričnejo do mene grdo obnašat? Zaradi slabih občutkov postaneš slab človek? Ne no, ravno slab feeling človeka vodi v to, da se bo morda popravil, izboljšal. In če imaš ful dobrih občutkov, je toliko večja možnost, da se pokvariš 😉 Vsaj iz mojega zornega kota.
Kako do fukfrendice?
Kaj misliš s tem, če je dobra, gre tudi do 35?
A to misliš po izgledu? Govoriti (obsojati, soditi) o izgledu je neolikano, neprimerno in zelo relativno
Pa o fuqu.
To tvoje je bolj otroška zgodba, saj dober fuqač ni izbirčen in tudi naš rek pravi:
” v temi je vsaka krava* črna,” pa naj bo stara ali mlada.
* razumi pičqa
Tako na hitro, tvoje omejitve let pri fuqfrendicah, niso dober signal tvojih kvalitet.
In česa se lahko človek pri tem boji, po tvojem mišljenju?[/quote]
Mislim, da bi ti tole veliko lažje razložil :-))) Konec koncev pa se mi zdi, da si delno tudi že. Med še marsičem drugim je ena možnost zbati se morebitnih lastnih čustev in posledičnega razočaranja. Lahko pa tudi dvom v sebe, da se ne izkažeš za dobrega ljubimca. Pa še bi se verjetno kaj našlo.[/quote]
Čakaj, čakaj. Seveda lahko razložim, ampak zanimalo me je tvoje mnenje. Mislim, da se za dobrega ljubimca ne moreš izkazat z nekom, ki ga ne poznaš, ampak šele z nekom, ki ga poznaš. Jaz zase vem, da me oseba, s katero nisem čustveno povezan, ne zanima kot objekt poželenja. Ne bi mi bilo v interesu zaodovoljit njo, ampak predvsem sebe in to je to. To pa lahko naredim tudi sam sabo. Za ljubimca pa se lahko izkažem v ljubečem odnosu, kjer je obema v interesu v prvi vrsti zadovoljstvo partnerja. Tam šele pridejo vse težave in dvomi na površje.
Pri tistih ženskah (in moških), ki jim prevaga seksualna potreba je pač tako, da se počutijo zadovoljne/zadovoljene, če so deležni konkretne telesne obdelave s strani nasprotnega (lahko tudi istega spola) in jim to predstavlja višek ljubezni. Od tu naprej ne obstaja nič več, ker bi bilo vredno napora.
Popolnoma tuje/ogrožajoče/nepredstavljivo jim je, ko jim kdo skuša predstavit, približat še kak drug pomen zveze. Takim zveza ne pomeni nič več kot tisto kar lahko nap. dobijo pri nekom, ki se ponuja za denar. Tudi s takim se lahko pogovarjajo, se zdihajo, plačajo in gredo. Zakaj zaboga bi se mučil z nekimi novimi pogledi, vidiki, prilagajanjem, če je vse skup tako simpl? Pa še cenovno ugodno je veliko bolj! Samo če pogledaš, da če živiš z žensko nap. in je slučajno brez dohodkov, jo ti financiraš, koliko to bitje poje čez mesec, pa vložki, če ostanem pri najnujnejšem, če pa zadevo še malo razširimo: obleka, šamponi, barve, šminke…. Seks je pa bolj ali manj skoz isti, če ji rečeš (še rečt ji je treba k sama ne ve! 😉 naj se malo obrne že stoka…… Se absolutno ne izplača!
Ti pa zase veš kako dober ljubimec si in zmoreš potešit VSAKO seksualno svobodno žensko potrebno užitkov…… nima smisla, da bi se ubadal s samo eno, totalna beda, nesmisel…..
Ker tisti, ki se ne boji te ženske seksualne energije in zmore se ne boji nič, za tega je škoda, da bi bil zvest, ker to je prevelika izguba svobode al česa že?
Težava je v tem, da če se želiš z nekm zbližat, moraš bit pripravljen spregovorit o vseh svojih najbolj temačnih občutjih, dejanjih in željah. To pa nekdo, ki se vsega tega še sam sramuje, ni pripravljen naredit, saj je že to, da se sam sramuje tega preveč, kaj šele, da bi ga zaradi tega obsojal ali pa zapustil nekdo, od kogar si tega najmanj želi (če se gre za kako simpatijo). In tako varno ostaja na svojem površju in temu primernemu površinskemu odnosu. Res je varno, ampak tako zelo pusto in prazno.
Čisto preveč komplicirate. Dejstvo je, da takšne veze obstajajo in sploh ni nujno, da so slabe. Kar nekaj let sem bila samska in seveda se mi je luštalo seksa in ko se je ponudila priložnost… par let sva potem tako šmirala. Pač seks-prijatelja. Uživala sva oba (tako, da ne govorit, da si je tip samo praznil jajca in me izkoriščal, ker to ni res). Ja, tudi ženskam je do seksa. Pa daleč od tega, da bi mi kdaj kaj kupoval.
Bila sva prijatelja, ki sta tu in tam tudi kdaj seksala in nama je bilo lepo. Zdaj sva samo prijatelja.
Seveda pa ni bil takšen kot tali obupani. Taki pa res ne morejo dobiti ženske.
Pa ne se zgražat. Razen, če spadate v kategorijo tistih, ki že 10 let niste seksali pa lahko zatrdite, da ne bi seksali, če bi našli primernega seksprijatelja/ico.
Mislim, da bi ti tole veliko lažje razložil :-))) Konec koncev pa se mi zdi, da si delno tudi že. Med še marsičem drugim je ena možnost zbati se morebitnih lastnih čustev in posledičnega razočaranja. Lahko pa tudi dvom v sebe, da se ne izkažeš za dobrega ljubimca. Pa še bi se verjetno kaj našlo.[/quote]
Čakaj, čakaj. Seveda lahko razložim, ampak zanimalo me je tvoje mnenje. Mislim, da se za dobrega ljubimca ne moreš izkazat z nekom, ki ga ne poznaš, ampak šele z nekom, ki ga poznaš. Jaz zase vem, da me oseba, s katero nisem čustveno povezan, ne zanima kot objekt poželenja. Ne bi mi bilo v interesu zaodovoljit njo, ampak predvsem sebe in to je to. To pa lahko naredim tudi sam sabo. Za ljubimca pa se lahko izkažem v ljubečem odnosu, kjer je obema v interesu v prvi vrsti zadovoljstvo partnerja. Tam šele pridejo vse težave in dvomi na površje.[/quote]
No, jaz pa mislim, da bi zelo težko dosegel lastno zadovoljstvo brez zadovoljstva drugega, ne glede na to za kakšno partnerko gre. Seveda pa največkrat gre tudi v teh primerih za vsaj nekaj čustev. Problem je morda le v tem, da te vrste partnerji morda niso primerni za resno zvezo.
Boom, namen partnerstva je, da mu lahko nudiš tisto, kar ga zadovoljuje, zato, ker veš, kaj občuti, ker veš, da je to prijetno in ker ko je prijetno njemu, je prijetno tudi tebi. In, če lahko to nudiš brez napora, ter nazaj dobiš tisto, kar ugaja tudi tebi, je cilj izpolnjen. Pa ne govorim samo o spolnosti, ampak o celem odnosu nasploh. Normalno, da dosežem največje zadovoljstvo takrat, ko je tudi ona zadovoljna. Kako bi pa zgledalo, če bi ga le takrat, ko bi bila ona nezadovoljna? To pa ja ni težko, če si egoist seveda. 🙂
Menda vsi vemo, da obstajajo, verjetno tudi niso slabe, niso pa toliko dobre, da se bi obdržale skozi celo življenje, ker bi nudile neko trajno zadovoljstvo, kakor se ne obdržijo zakoni-zveze, ki jim je osnova le telesna potešitev.
Ne vem, če se je kdo zgražal nad tem, da se to počne, bolj nad tem, da naj bi to bil nek višek ljubezni in da za tako stvar ne rabiš nič čustvene bližine, da se to lahko počne kar tako… na klik 😉
Čeprav se bojim, da v družbo prihajajo v veljavo neka napačna prepričanja, ki niso koristna za družbo. Če seveda ti ljudje tega obdobja ne prerastejo, preden spočnejo kakega otroka.
Pri tistih ženskah (in moških), ki jim prevaga seksualna potreba je pač tako, da se počutijo zadovoljne/zadovoljene, če so deležni konkretne telesne obdelave s strani nasprotnega (lahko tudi istega spola) in jim to predstavlja višek ljubezni. Od tu naprej ne obstaja nič več, ker bi bilo vredno napora.
Popolnoma tuje/ogrožajoče/nepredstavljivo jim je, ko jim kdo skuša predstavit, približat še kak drug pomen zveze. Takim zveza ne pomeni nič več kot tisto kar lahko nap. dobijo pri nekom, ki se ponuja za denar. Tudi s takim se lahko pogovarjajo, se zdihajo, plačajo in gredo. Zakaj zaboga bi se mučil z nekimi novimi pogledi, vidiki, prilagajanjem, če je vse skup tako simpl? Pa še cenovno ugodno je veliko bolj! Samo če pogledaš, da če živiš z žensko nap. in je slučajno brez dohodkov, jo ti financiraš, koliko to bitje poje čez mesec, pa vložki, če ostanem pri najnujnejšem, če pa zadevo še malo razširimo: obleka, šamponi, barve, šminke…. Seks je pa bolj ali manj skoz isti, če ji rečeš (še rečt ji je treba k sama ne ve! 😉 naj se malo obrne že stoka…… Se absolutno ne izplača!
Ti pa zase veš kako dober ljubimec si in zmoreš potešit VSAKO seksualno svobodno žensko potrebno užitkov…… nima smisla, da bi se ubadal s samo eno, totalna beda, nesmisel…..
Ker tisti, ki se ne boji te ženske seksualne energije in zmore se ne boji nič, za tega je škoda, da bi bil zvest, ker to je prevelika izguba svobode al česa že?[/quote]
Če nekdo ni čustveno bogat in razgiban, tako kot mdiva npr. :))), ne more razumeti tega – ker je pač čustveni hendikepiranec oz “lata”. 😀 To je pač moški, ki mu je dovolj, da ga “da notri”, in ženske, ki ji zadostuje, da “ga zgolj dobijo notri”. V takšni zvezi seveda ni neke globlje čustvene povezanosti. Ampak ne koristi pa razlaga nekomu, če pač tak je, že po naravi, ker razumsko “skapiranje” ne pripelje k večjemu “čustvenemu razponu”.
Forum je zaprt za komentiranje.