KAKO DELODAJALCI BEREJO NAŠE PROŠNJE

Zakaj pa je “karkoli” v narekovaju ?[/quote]

Zato ker pač v strip baru nebi delal itd….

Spomnim se veš ko je na zavodu v delavnici ena rekla da bi DELAL karkoli pa sem ji rekel pol pa naj prodaja svoje telo za denar pa je rekla da to pa ne…

potem to pač ni več KARKOLI in je laž če napišem to brez narekovajev ”karkoli” pa za mene osebno pomeni pač 95% moznih delovnih mest.[/quote]
Sprašujem zato, ker sem te mislil vprašati, če te lahko držim za besedo, da boš res delal karkoli. Seveda pa razumem, da ne boš delal karkoli, ker ni takšnega človeka, ki bi res lahko delal karkoli.
Seveda pa ni toliko problem samega dela, kot pa problem odnosov in samega vzdušja v nekem kolektivu.
Lažje prenesemo nižjo plačo, kot pa ponižanje in žaljenje.
Čeprav že sama minimalna plača pomeni ponižanje.

Točno tako.

En dober tehniški fizik je lahko: v bistvu vse, kar je povezano z naravoslovjem.
radiolg,
uni. dipl. strojništva. ……elektrotehnike, gradbene fizike, profesor vseh strok.
vso naravoslovje je povezano s fiziko.

Sicer pa je diploma samo papir in z njim se komaj zavedaš (če se) kaj ne znaš.
Velja samo individualni študij.

No ja pa bomo počasi prišli do tega, da je vse kar potrebujemo le en Ljubljeni vodja, ki bo mislil in odločal za nas (in tudi o nas).

S tem se načeloma strinjam, [/quote]

Kar pejte to povedat staršem otrok. In to ne samo devetošolcem.

Ne vem, če je kje starš, ki si za svojega otroka ne bi želel UNI DIP MAG. In bi se bil pripravljen sprijazniti z manj (ali celo delati na tem), če ima otrok možnost (IQ), da postane UNI DIP MAG.

Mislim, da je sama izobrazba precenjena. Kot da to daje vrednost. Po moje daje veliko večjo vrednost neka iznajdljivost in obvladovanje svojih potencialov, za katere pa večina otrok (in njihovih staršev) sploh ne ve.[/quote]

Se popolnoma strinjam s teboj. Ko sem v neki družbi razlaga, da upam, da se bo moj otrok odločil za nek poklic in da ne boš gnit na neko ekonomijo, so me gledali kot tele v nova vrata…

Kar pejte to povedat staršem otrok. In to ne samo devetošolcem.

Ne vem, če je kje starš, ki si za svojega otroka ne bi želel UNI DIP MAG. In bi se bil pripravljen sprijazniti z manj (ali celo delati na tem), če ima otrok možnost (IQ), da postane UNI DIP MAG.

Mislim, da je sama izobrazba precenjena. Kot da to daje vrednost. Po moje daje veliko večjo vrednost neka iznajdljivost in obvladovanje svojih potencialov, za katere pa večina otrok (in njihovih staršev) sploh ne ve.[/quote]

Se popolnoma strinjam s teboj. Ko sem v neki družbi razlaga, da upam, da se bo moj otrok odločil za nek poklic in da ne boš gnit na neko ekonomijo, so me gledali kot tele v nova vrata…[/quote]

PAMETNOOOOO!!!!!!! tudi jaz bom moje otroke poskusila tako usmeriti! samo stran od ekonomije in gimnazije! nam so usi to ekonomijo promovirali, kaj mam pa zdaj? mam zaključeno srednjo ekn, višjo ekn. delam pa … kje že? nikjer! preveč nas je! tako da nimam vez in nimam službe! (no mam pa jutri razgovor) =)

S tem se načeloma strinjam, s tistim, kar pa potem pišeš, pa ne ravno..cccccc
izobraževanje je med drugim (samo)vzgojni proces, in je, če se izvaja, tako kot je zamišljen, nekaj najboljšega kar je možno na tem svetu. Brez tega imaš neumne množice, ki imajo denar in, kar je še huje, oblast. V tem kontekstu je tisto geslo “tovarne delavcem” totalno zgrešeno.[/quote]

Vzgojni proces se dogaja do konca srednje šole (še to ne pomoje ampak MAKSIMALNO do konca 1. letnika srednje šole) potem vzgajat več ni mogoče otroka….

[/quote]Dobesedno si tole razumel, kar samo priča o tem, da tvoj vzgojno izobraževalno bralno razumljivostni proces še ni zaključen…cccccc

Vzgojni proces se dogaja do konca srednje šole (še to ne pomoje ampak MAKSIMALNO do konca 1. letnika srednje šole) potem vzgajat več ni mogoče otroka….

[/quote]Dobesedno si tole razumel, kar samo priča o tem, da tvoj vzgojno izobraževalno bralno razumljivostni proces še ni zaključen…cccccc[/quote]Napaka tukaj, (ne)razumljivostni proces je na moji strani, na tvoji ji razumevalni, ki pa takisto šteka…

No, kufre sem že pripravila. Ko pridemo do tega, se bom prijazno poslovila … Pa pa 🙂

Saj mišljeno je, da naj bi oni SPRODUCIRALI nova delovna mesta, ne da bi NJIH nekdo zaposloval…

No, potem se strinjava, da je problem regulacija in nadzor, ne pa trgovina sama.

Matkic je res povedal za svoj primer z Lego kockami. Dejstvo pa je, da obstajajo številna podjetja, ki živijo od preprodaje izdelkov preko e-bayaTemu se reče trgovina. Rast celotnega sveta v zadnjih štiridesetih letih temelji na trgovini…
Kaj je narobe s tem, ne vem.[/quote]Misliš obubožanje več kot pol svetovnega prebivalstva?
Problem je v tem, da na račun trgovcev manj ostane za razvoj. Trgovci vendar ničesar ne ustvarjajo, so pa najbogatejši. In že vsaj 40 let je marsikatero stvar težje prodati kot narediti. Kar pomeni, da je prodaja izdelka odvisna od spretnosti (zavajanja) trgovca, ne od lastnosti dotičnega izdelka.
Ni to zadosti narobe?[/quote]

Če ne bi imela trgovcev, ne bi imela kaj razvijat. Ker tega, kar nihče ni pripravljen kupit, ne rabiš, trgovec je pa tisti, ki ustvari povpraševanje (najde trg, primernega odjemalca,…)

Ni res, da je težje nekaj naredit kot prodat. Danes vse naredijo nešolani in slabo plačani delavci na Kitajskem . ergo naredit je lahko. Ne poznam pa nobenega podjetja, ki bi na Kitajsko preselil trženje, prodajo, marketing, komercialo, ipd.

Iz istega razloga so tudi pri nas tisti, ki delajo v navadni proizvodnji (ne visoko kvalificirani delavci) manj plačani kot tisti, ki delajo v “trgovini” – torej ki tržijo in prodajajo te izdelke.:

In koliko je trgovina pomembna vidiš prav pri tem, kar se dogaja s prehrambeni verigi, kjer trgovci pritiskajo na dobavitelje in uveljavljajo svoje blagovne znamke na račun dobaviteljev (Mercator mleko namesto MU)

V nekaterih panogah pa proizvajalci izrivajo trgovce tako, da postanejo sami trgovci – npr. proizvajalci oblek (vedno več luksuznih blagovnih znamk ima svoje on line shope, on line outlete, ipd.) . Zakaj? Ker bistvena je prodaja, ne proizvodnja. Kdor ima prodajo (in stranke) v rokah, ta ima moč 🙂

Misliš obubožanje več kot pol svetovnega prebivalstva?
Problem je v tem, da na račun trgovcev manj ostane za razvoj. Trgovci vendar ničesar ne ustvarjajo, so pa najbogatejši. In že vsaj 40 let je marsikatero stvar težje prodati kot narediti. Kar pomeni, da je prodaja izdelka odvisna od spretnosti (zavajanja) trgovca, ne od lastnosti dotičnega izdelka.
Ni to zadosti narobe?[/quote]

Če ne bi imela trgovcev, ne bi imela kaj razvijat. Ker tega, kar nihče ni pripravljen kupit, ne rabiš, trgovec je pa tisti, ki ustvari povpraševanje (najde trg, primernega odjemalca,…)

Ni res, da je težje nekaj naredit kot prodat. Danes vse naredijo nešolani in slabo plačani delavci na Kitajskem . ergo naredit je lahko. Ne poznam pa nobenega podjetja, ki bi na Kitajsko preselil trženje, prodajo, marketing, komercialo, ipd.

Iz istega razloga so tudi pri nas tisti, ki delajo v navadni proizvodnji (ne visoko kvalificirani delavci) manj plačani kot tisti, ki delajo v “trgovini” – torej ki tržijo in prodajajo te izdelke.:

In koliko je trgovina pomembna vidiš prav pri tem, kar se dogaja s prehrambeni verigi, kjer trgovci pritiskajo na dobavitelje in uveljavljajo svoje blagovne znamke na račun dobaviteljev (Mercator mleko namesto MU)

V nekaterih panogah pa proizvajalci izrivajo trgovce tako, da postanejo sami trgovci – npr. proizvajalci oblek (vedno več luksuznih blagovnih znamk ima svoje on line shope, on line outlete, ipd.) . Zakaj? Ker bistvena je prodaja, ne proizvodnja. Kdor ima prodajo (in stranke) v rokah, ta ima moč :)[/quote]
Ja narobe sem napisala, danes je težje prodajati kot ustvarjati. In več denarja oz dobička gre trgovcem kot proizvajalcem, kar je pa napačno, ker se zato premalo namenja v razvoj in preveč izkorišča delavce, ki konec koncev nekaj znajo narediti, ekonomisti (pavšalno napisano zdaj) pa samo govoriti oz zavajati. Spričo množične proizvodne artiklov, ki jih nihče ne rabi, je tudi preveč odpadkov, preveliko pustošenje zemlje kot planeta, kriza vrednot, razvrednotenje živega in neživega sveta… jaz se ne bi tako smejala, kdo da ima moč… ampak to sta očitno dve nezdružljivi filozofiji–

Res je Katenjka, ekonomisti znamo samo govoriti in zavajati.

Glej nima smisla zdaj tu iti v neke osebne spore, meni se samo ne zdi prav, da je trgovec tako dobro plačan za prodajo, delavec pa tako slabo za produkcijo, pri čemer je na strani delavca celotni proces načrtovanja, izdelave, vzdrževanja in razvoja… Zakaj je tolikšna brezposelnost, ni možno izplačati niti minimalnih plač, v raziskovalnih inštitutih ni denarja, v poslovnem svetu menedžerstva pa ni konca nagradam za poslovno uspešnost…?

Katenjka, upam da vsaj to veš, da mnogo (nastavljenih) menedžerjev ni po formalni izobrazbi ekonomistov, številni med njimi so strojniki, računalničarji, pravniki, farmacevti, komunikologi itd. Denar lahko krade kdorkoli, če ima priložnost, to je izključno stvar osebne morale in ne izobrazbe. Zase vem, da nisem bila deležna nikoli nobenih finančnih nagrad, morda tudi za to ne ker jih niti ne iščem oz sram bi me bilo vzeti nekaj kar mi ne pripada. Da ni denarja v raziskovalnih inštitutih se zahvali državi (le-ta sprejema proračun), trgovci niti niso tako super plačani po prodaji (malo poišči podatke o plačah prodajalcev), bogatijo predvsem lastniki trgovskih verig, brezposelnost je prisotna zato, ker ne rastejo nova delovna mesta (deloma je zato kriva neugodna politična in invensticijska klima tujih vlagateljev v naši državi) deloma pa ljudje, ker marsikdo raje gleda v zrak kakor pa bil delal karkoli (ni vsakemu človeku kakršnokoli delo častno, životarjenje je baje bolj), da ni denarja za izplačevanja minimalnih plač je načrtno in bolno izgovarjanje lastnikov podjetij, da politika pogosteje ne posega v dvig “minimalca”. Kar se pa tiče ostalega, da je zgolj vse na delavcu (načrtovanje, razvoj, vzdrževanje), to pa zelo variira od dela do dela, slehernemu pa slej ali prej tenkne v glavi, da ne more tako dobro delat kakor je slabo plačan in temu razmišljanju prilagodi svoj output – to je slovenska stalnica, ki nam po drugi strani onemogoča gospodarsko rast.

Mimogrede: ne iščem nobenih osebnih sporov, vendar ti toplo priporočam, da na vse tvoje pripombe poskušaš najti še kakšen drugi zorni kot, ne pa vedno vrtiš eno in isto lajno .

Kaj pa to…minimalna plača se je s 1.1.2013 povišala:).

Vsaka stran ima dve plati. Povsod najdeš gnila jabolka med zdravimi. Meni osebno je pomembna moja dodana vrednost, na to imam močan vpliv. Kakšen je moj odnos do okolja, ljudi…kolk zdravega je v meni in kako rehabilitiram slabe dele:).

Katenjka, še tole: razvijaj zdravo distanco do tega, kar poročajo mediji, ni treba vsega verjeti na prvo žogo, v teh časih skorajda na nobeno, podkupovanj o tem, kar se poroča je vse več.

Roko na srce, ni vsaka pofarbana žoga z kešem sponzorirana.

Vem, da vsi po formalni izbrazbi niso iz ekonomskih (poslovnih) šol, kar ne spremeni dejstva, da “uspešni poslovneži” pri nas znajo zelo dobro palamuditi oz zavajati in tudi verjamem, da so pošteni ekonomisti, (s formalno izobrazbo ali pač ne), ki se trudijo vsak po svoje, da bi delali za dobro stvar. Tudi sama se nimam za neko žrtev, ki bi si zaslužila več, kot imam, oz izkoriščam tudi jaz priliko brezplačnega študija in ostalih študentskih bonitet, (se šlepam na državo)..
“da ne moreš tako malo delati, ko si lahko slabo plačan”, sem slišala v enem srbskem (jugoslovanskem) filmu, posnetem v osemdesetih, ko se pogovarjata prijatelja iz mladosti, en se je kot gastarbeiter vrnil iz nemčije in razlaga o življenju tam, drugi se mu toži o situaciji doma, nakar s ciničnim nasmeškom reče točno ta stavek… verjetno pogosta zgodba naših starih staršev in staršev in dediščina, s katero smo zastrupljeni še mi…

Roko na srce, ni vsaka pofarbana žoga z kešem sponzorirana.[/quote]

Ne, roko v žep :))) Kot da mi je mar za to, kaj je zate pobarvano in kaj sponzorirano; razmišljam po svoje, če ti je moje pisanje preveč naduto in samozadosto pa me ravnodušno preskoči.

Ovcam je vedno bilo težko sestopiti iz črede, glavno da jih “pastir” doovlj pogosto “nabriše”.

Roke iz žepa – sumljiva si.

Pozabla si na ovčarje pa vouke – tut oni majo svoje uloge.

če lahko pripomnim:

delavca ne moreš nikoli tako slabo plačat, kot lahko on slabo dela je rek, ki se vedno pogosteje pojavlja v proizvodnjah. to pa zato, ker delodajalci z delavci delajo slabo, ponižujejo jih, blatijo njihovo dostojanstvo, dajejo njihovo delo v nič, itd. ni problem minimalna plača, naj bo, če drugače ne gre, da pa šef prdie zjutraj v delavnico in reče “no, lenuhi, bo danes kaj narejeno”, pa je stavek, ki v delavcu vzbudi odpor. in šef ga ne more tako slabo plačat, kot on lahko malo ali slabo naredi. ponižan delavec tudi NE BO dobro delal, temveč bo delal po liniji najmanjšega odpora, ker ni ne človek ne spoštovan, temveč je strošek in nujno zlo.

kar se tiče trgovin: ker prihajam iz gradbeništva vam lahko povem, da je tam vse trgovnina. nobenega okna se ne more naredit brez trgovca : okovje, profili, steklo, palete, embalaža, transport, montaža – purpena, vijaki, …. vse je trgovina, tisto, kar so roke, dajo samo skupaj material. in trgovci služijo bajne pare, v 12 letih še nisem doživela, da bi šel kdo od njih v minus. to se lahko zgodi samo proizvodnji. torej … trgovina ni samo špar, mercator, hofer, … ampak je trgovin malo morje in to je problem, ker se verižijo. roka na roko, na koncu pa je cena taka, da te kap zadane. pa čeprav veš, da bi se lahko izognil kakšni roki, kakšnemu preprodajalcu, se mu ne moreš, ker noče prodat direktno, ker je dogovorjen, da bo prodajo verižil. zaradi cene, ki jo na koncu izdelek ima. zato pa je šok – sploh pri oknih – ko vidiš, da je razlika v ceni med enim slovenskim oknom in enim poljskim ali hrvaškim 1 ali 2x.

primer mura: podjetje, ki so ga obudili in ki spet laufa. kakšne plače dobivajo delavci? 400 eur in 150 eur dodatka do minimalne plače. tako jim piše na plačilni listi. vodstvo pravi, da odvaja prispevke za minmalca, a ženske niso več nore, so dale naredit izračun na ZPIZ in bog ne daj, da ni res, kar jim vodstvo govori. ob tem pa kar lepo pozabimo na vse ostale zakonske dodatke, za delovno dobo, recimo. v nekaterih podjetjih dajo to kar v znesek do minimalne plače. in še dobro, da je minimalec tak kot je, sicer bi bilo še več revežev.

Če ima čistilka čez 1.000€ plače kaj bolj vestno opravlja svoje delo, ji je mar za tisto kar dela? 😉

http://tvslo.si/predvajaj/gmt-kjer-ima-cistilka-1000-evrov-place/ava2.155800350/

Minimalne plače so samo meja pod katero (zakonsko) ne smejo, navzgor ni omejeno, samo še dobro, da je meja, ker po ekonomski logiki/ glede na brezposelnost, nekaterim ne bi bilo težko dat še manj, pač nimajo (moralnih) zadržkov .

sama spadam med tiste delavce, ki me denar ne fascinira, moram pa imet tako plačo, da lahko pokrijem svoje življenjske stroške (ne govorim o lukszu, ampak o normalnih običajnih stroških). je pa veliko delovnih mest, ki so stimulirana na tak način: minimalna plača in potem odvisno od prometa. promet pa … je ali ga pa ni, razlogi zakaj ga ni, so različni. človek gre na dopust in tist mesec ni toliko prometa, kar pomeni, da je na dopustu kaznovan. ali zboli in ne more delati, pa je spet kaznovan. pa to niso nizka delovna mesta, to so komercialist vseh vrst in panog. ne smemo pa nii pozabit, da dobijo provizijo od prometa šele potem, ko kupec plača, kar pomeni, da je riziko neplačila na ramenih komercialista.

verjemi mi, da bi čistilka veliko bolj z veseljem delala za 800 eur neto, ampak ker se njeno delo smatra kot manj vredno, ima pač minimalca. seveda si pa nihče ne zamišlja, da bi namesto nje spucal svojo pisarno ali da je sploh nihče ne bi spucal. pa spet … koliko firm nima čistlke, pač pa zaposlene zadolžijo za čiščenje sanitarij, pisarn?

Katarina73 tole z min. plačami je kar pogost pojav, lahko bi rekel, da je postalo kar neko pravilo in dokler delaš še nekako gre ne smeš pa zbolet, it na dopust, tudi od penzije ne bo nič… in pa provizja od prodaje se kar “pozabi” izplačat, če slučajno menjaš službo….
Pucal pa jasno ne bo nihče, marsikje še nog si ne brišejo, smeti mečejo mimo koša…itd, ker bo že una spucala….

“Malenkosti”, ki povedo koliko te kdo ceni kot človeka.