KAKO DELODAJALCI BEREJO NAŠE PROŠNJE
Joooj, On_, a se prav trudiš, da me ne bi razumel? :)[/quote]Trudim se pa ne vem, če mi glih uspeva….
A se ti tudi kaj trudiš razumet mene? 😉 :))))
Tisto z bolniško je pogruntavščina socializma nad katerim se zmrduješ, penzije in socialno-zdravstveno varstvo prav tako.
Če živiš v neki skupnosti s svojim delom nekaj prispevaš v to skupnost in meni se zdi logično, da ko/če ne moreš več delat ta skupnost poskrbi zate, da živiš še naprej neko človeka dostojno življenje. Ali je to država ali fabrika kjer delaš je zame nepomembno.
Sploh pa ne vem, a ti ne odvajaš skoraj 1/3 svojega zaslužka/plače državi za neke xyz prispevke? In “država” s temi tvojimi prispevki razpolaga nap. 40 let! in na koncu ti reče sedaj si pa sama poskrbi zase (ko si se izgarala/ostarela)?
Ne moreš oz večina ne more prihranit niti toliko, da bi si nap na starost kupili zobe kaj, da bi si plačali izrabljen kolk, ki so ga izrabili na del.mestu za družbeno/skupno dobro. Sedaj pa ta ista družba reče plačaj si sam….. Nič solidarnosti? Samo živalski darvinizem? :/ To je sodobna družba?
Še neandertalci so skrbeli za svoje bolne, v čem smo pa mi sedaj tako napredni? Ker se vozimo s (sposojenim) Ferrarijem in rabutamo sosedove fige…. ?
Ne ma farbat s takim no…. 😉 :)))))
Če prispevke plačuješ državi, zakaj bi morala fabrika skrbeti zate? Skupnost je v našem primeru država ali družba, ne fabrika… Pač plačuj še prispevke fabriki, pa bo skrbela zate, kaj naj ti rečem drugega…
Exactly my point. Bolje bi bilo, da bi plačala državi manj, saj je kristalno jasno, da država s tem denarjem ne zna delat… In imam več zaupanja, da bi bili tisti prispevki bolj varno “spravljeni” v mojih rokah … za kolk na stara leta 🙂
Če pa ti misliš, da bo družba skrbela zate na stara leta, ker je tako prav in “moralno”, … pač delaj račune na tej osnovi. Samo potem ne jokaj, ko boš ugotovil, da ti družba lahko nudi le besede o tem, kaj je prav in kaj je moralno, tvoji prispevki pa so že zdavnaj izginili Bogve kam
Kaj ima skrb za bolne s tem, da si kdaj privoščiš kakšno norost … ne vem … razen tega, da ti očitno Porsche ni všeč.,,,
Pandora1 daj mi tole pojasni, ker ne znam izračunati koliko je tole kolkov ? 😉
Po moji logiki, če delaš 20 let s plačo, na katere prispevki znašajo 400-500 € in potem prenehaš plačevati prispevke, se boš starostno upokojil pri (nevem reciva) 65 letih in boš dobil minimalno penzijo.
Če pa oddelaš vsa leta (polna delovna doba) s taisto plačo (torej enaki prispevki skozi vso dobo) boš zopet dobil minimalno penzijo, največ 10% več kot prvi primer.
In v prvem primeru, da po 20 letih prekineš delovno razmerje, se znajdeš kako drugače in si naslednjih 20 let namesto, da vplačuješ prispevke državi vplačuješ na svoj bančni račun imaš koliko?
400 € x 12 mesecev x 20 let = XX.XXX,xx €
Koliko kolkov dobiš za ta denar?
Kitajska ne vzdržuje zahodnega kapitalizma, ampak ga ogroža. Prav tako ogroža naše gospodarstvo, saj Kitajci naredijo vse za manj denarja.
Pravzaprav je zahodni kapitalizem Kitajcem omogočil gospodarsko rast in marsikomu dvignil standard. Če so pripravljeni delati za evro na dan, potem to pomeni, da prej še tega niso imeli.
Sesul se bo zaradi pohlepa in zaradi dolgov, ne pa zaradi dobička.
In ni toliko problem v tem, da je vsega preveč in je trg nasičen. ampak bolj v tem, da smo naveličani napredka za vsako ceno in norjenja okrog potrošništva, da lahko sistem vzdrži.
Kar pomeni, da se bo sesul človek zaradi preobremenitve in stresa ter vedno večjega nezadovoljstva. Ker vedno bolj spoznavamo, da le zlorabljamo sebe v korist egoizma, ki nima zavedanja o življenju ter ga posledično ne spoštuje.
Problem je ravno ta “država” oziroma oblast, ki ima preveliko moč in s tem prevelik vpliv na sam trg in gospodarstvo.
Okrog korita so se nagrmadili prasci, ki samo žrejo in žrejo, dokler s svojim žretjem ne uničijo gospodarstva in vsega, kar narod ustvari. Pa čeprav imajo ogromno denarja, to niso kapitalisti, ampak lopovi. Kapitalizem pomeni ustvarjati, ne pa krasti in mešetariti z državnim denarjem. In ker imamo pri nas predvsem takšne vrste bogatašev, menimo, da je kriv kapitalizem.
Preveč je ljudi, ki izbirajo na podlagi svojih čustev, kujejo dobiček, da drugim vzbujajo določena čustva, celo na delovnem mestu bi si radi doživljali še Javo in ne samo Bali.
In potem rečeš, da ti ne poznaš ljudi, ki hodijo v službo zaradi čustev?
Iz katere lune si pa ti sestopila? :))))) [/quote]
Daj mi pojasni prosim, kje ti tukaj vidiš čustva ???? :):):)[/quote]Aaaammmmmm v njenem oprsju, ki je prevagalo proti izkušnjam tvoje prijateljice…. 😉 :))))
Problem je ravno ta “država” oziroma oblast, ki ima preveliko moč in s tem prevelik vpliv na sam trg in gospodarstvo.[/quote]Država kot taka mora imeti nek vpliv na trg in gospodarstvo ampak tak, da zagovarja “skupno dobro” ne pa da ustvarja pogoje za odtujevanje dela-bogatenje peščice na račun množice. Ta reč je na videz dobra, ker kao spodbuja kreativnost, napredek…itd,itd vendar je to “hakelc”, ker se “legalno naropan” denar ne vrača v gospodarstvo in na koncu zmanjka denarja za obratna sredstva, surovine iz katerih se lahko nekaj proizvaja in takrat imaš peščico bogatinov, ki ne vedo kam bi z denarjem in ostalim obubožanim ljudstvom, ki nima več kaj izgubit in se končno spunta in nacionalizira premoženje odsekanih glav……
Potem se zgodba začne znova 😉
“Država” bi morala bit tu v vlogi “policaja”, da se take stvari ne bi dogajale pa nekako vedno podleže vplivu “kapitalistov”.
Oni so zase svet v malem in tam se lahko živi s tisto plačo podobno kot se tu z našo, če zanemarimo nekaj “malenkosti”.
Grožnja so nam bolj v smislu tega, da se naš standart približuje njihovemu in ne oni našemu….. 😉
Sploh so pa grožnja “razvitemu” svetu v tem, da tudi oni rabijo/bodo rabili iste naravne vire, ki jih do sedaj niso. Če samo pomisliš da v ZD[sub][sub]in[/sub][/sub]A živi 5% svetovnega prebivalstva pokurijo pa za več kot 20% svetovne nafte…. Nekaj je narobe s takim načinom življenja/razmišljanja 😉
Očitno ti živiš v neki idealni državi v katero imaš zaupanje in skoraj ni možnosti, da bi ti tvoji prihranki ter vplačana zavarovanja poniknili. Čakali te bodo, nabirale se bodo obresti in uživala boš svojo penzijo brez kakšnih posebnih odrekanj. No, lepo prosim, da mi izdaš skrivnost kje to je, da se še jaz tja preselim kajti jaz v svojo državo tega zaupanja pač nimam. Aja in v tvoji državi si večina s tistimi 400 ali 500€ mesečnih prihodkov očitno tudi privošči dajat relativno velike količine na stran in v razne sklade.
Očitno ti živiš v neki idealni državi v katero imaš zaupanje in skoraj ni možnosti, da bi ti tvoji prihranki ter vplačana zavarovanja poniknili. Čakali te bodo, nabirale se bodo obresti in uživala boš svojo penzijo brez kakšnih posebnih odrekanj. No, lepo prosim, da mi izdaš skrivnost kje to je, da se še jaz tja preselim kajti jaz v svojo državo tega zaupanja pač nimam. Aja in v tvoji državi si večina s tistimi 400 ali 500€ mesečnih prihodkov očitno tudi privošči dajat relativno velike količine na stran in v razne sklade.[/quote]
Razpršitev rizilka? Jaz živim v isti državi kot ti, zaupanja vanjo pa imam vsaj polovico manj kot ti. Ergo, tuja banka, tuji skladi, tuja zavarovanja. In tuja ne pomeni “nemška” – ampak lepo razpršena, da mora iti res pol sveta zu grund, da izgubim vse. In če se to zgodi, mi (nam) itak ni pomoči.
S 400, 500 Eur-i je težko živeti, sploh v mestu. Izjemno občudujem ljudi, ki jim to uspe. Želim si, da bi večina teh ljudi razmišljala, da tako dolgoročno ne bo šlo, in iskala neke opcije za povečanje svojih prihodkov (Matkic v sosednjem forumu je imel fenomenalen primer, kako se to da brez neke hude filozofije). Ker se bojim, da če upajo, da se bo to že kako rešilo, da bodo razočarani. Verjamem, da ne morejo prihraniti veliko, če sploh kaj. Vendar po drugi strani imaš ljudi, ki zaslužijo 1500 EUR, in ravno tako nimajo nič za vlagat in zagonijo vse.
Veliko je odvisno tudi od tvojih navad pri denarju. Jaz imam srečo, da sem pri denarju “ziheraš”, nisem nikoli v minusu in imam vedno denar, ne glede na to, koliko zaslužim. Moja draga polovica pa je vedno v minusu, ne glede na to, koliko zasluži. V familiji pa imam nekoga z resnično mizerno plačo – nekaj čez 500 EUR, pa ne boš verjela, koliko je ta oseba prihranila v desetih letih. Tako da …ni vse odvisno zgolj od prihodkov, veliko je tudi od tega, kako si znaš pomagat “za zraven” (že če pridelaš svojo zelenjavo prihraniš ogromno…), kakšen stil življenja imaš in koliko ti je pomemben občutek varnosti, ki ti ga dajejo prihranki.
Enkrat je bila ena tema, kjer so ti z najnižjimi budgeti razlagali, kako pridejo skozi mesec. In eni so tudi nekaj prihranili, kar se je meni zdelo res super – vsaka jim čast. Da se marsikaj, če si želiš in ti je pomembno…
Poglej, od večine z nizkimi dohodki ne moreš pričakovati, da bodo v finančništvu toliko podkovani, da bodo sposobni sami preštudirati kam in kako naj vlagajo, da je zadeva kolikor toliko zanesljiva. Tudi če jim s takimi dohodki uspe kaj privarčevati ter imajo to željo, so kvečjemu odvisni od kdove kakšnih zastopnikov, ki jih utegnejo še krepko nategniti. Še posebej, če gre za kakšne tuje sklade. Poleg vsega tega pa je potrebno imeti še znanje in čas, da zadeve stalno spremljaš.
Tvoje sorodnice ne poznam in ne vem kje in kako živi, vsaj za matkica pa vem, da mu ni treba vzdrževati enega, dveh ali več otrok, niti plačevati najemnine za stanovanje in tudi zelenjavo v stanovanju v mestih bolj težko gojiš.
Glede tvojega prepričanja o tem, da si lahko čisto vsak sam pomaga bom pa rekel le, da se s tem lahko strinjam le delno, kljub temu, da med take spadam na nek način tudi sam, vendar mi na misel ne pride, da bi tiste, ki si ne, gledal z viška, kar (oprosti) se iz tvojega pisanja le nekako čuti. Da se razumemo: sam imam redno službo, poleg te pa kakšnih osem let še popoldansko dejavnost, za katero se se odločil enostavno zato, ker v moji službi zaradi določenih specifik nisem mogel računati na kakršnokoli napredovanje, niti (glede na običajen način kadrovanja pri nas) nisem kaj dosti računal na možnost menjave, kljub določenim znanjem in praksi. Da pa sem do te dopolnilne dejavnosti (ki je mimogrede krepko bolje plačana kot redna služba in tudi enaka dejavnost kje drugje v Sloveniji), se spet ne morem zahvaliti le lastni iznajdljivosti, znanju, interesu in sposobnostim, temveč je med ključnimi dejavniki bilo tudi to, da sem se popolnoma slučajno ob pravem času znašel na pravem mestu. Poleg tega pa je za vse zelo pomembno tudi to, da imam za opravljanje tudi možnosti, kar predvsem pomeni, da nimam več majhnih oz. šoloobveznih otrok in izmenskega dela, saj si drugače ne predstavljam kako bi bilo, da bi pretežno število dni v tednu hodil od doma zjutraj ob sedmih in se vračal tam okoli enajstih zvečer ali polnoči. Ker pa je vse prej omenjeno (torej majhni otroci, tudi izmensko delo… k sreči le precejšnjega deleža za najemnino ne) nekoč bilo, še kako razumem, da si ravno vsak pač na tak ali podoben način ne more pomagati. Žal pa pri ljudeh, ki se jim je uspelo dvigniti, velikokrat opažam, da zelo radi pozabljajo kako jim je bilo prej.
Poglej, od večine z nizkimi dohodki ne moreš pričakovati, da bodo v finančništvu toliko podkovani, da bodo sposobni sami preštudirati kam in kako naj vlagajo, da je zadeva kolikor toliko zanesljiva. Tudi če jim s takimi dohodki uspe kaj privarčevati ter imajo to željo, so kvečjemu odvisni od kdove kakšnih zastopnikov, ki jih utegnejo še krepko nategniti. Še posebej, če gre za kakšne tuje sklade. Poleg vsega tega pa je potrebno imeti še znanje in čas, da zadeve stalno spremljaš.
Tvoje sorodnice ne poznam in ne vem kje in kako živi, vsaj za matkica pa vem, da mu ni treba vzdrževati enega, dveh ali več otrok, niti plačevati najemnine za stanovanje in tudi zelenjavo v stanovanju v mestih bolj težko gojiš.
Glede tvojega prepričanja o tem, da si lahko čisto vsak sam pomaga bom pa rekel le, da se s tem lahko strinjam le delno, kljub temu, da med take spadam na nek način tudi sam, vendar mi na misel ne pride, da bi tiste, ki si ne, gledal z viška, kar (oprosti) se iz tvojega pisanja le nekako čuti. Da se razumemo: sam imam redno službo, poleg te pa kakšnih osem let še popoldansko dejavnost, za katero se se odločil enostavno zato, ker v moji službi zaradi določenih specifik nisem mogel računati na kakršnokoli napredovanje, niti (glede na običajen način kadrovanja pri nas) nisem kaj dosti računal na možnost menjave, kljub določenim znanjem in praksi. Da pa sem do te dopolnilne dejavnosti (ki je mimogrede krepko bolje plačana kot redna služba in tudi enaka dejavnost kje drugje v Sloveniji), se spet ne morem zahvaliti le lastni iznajdljivosti, znanju, interesu in sposobnostim, temveč je med ključnimi dejavniki bilo tudi to, da sem se popolnoma slučajno ob pravem času znašel na pravem mestu. Poleg tega pa je za vse zelo pomembno tudi to, da imam za opravljanje tudi možnosti, kar predvsem pomeni, da nimam več majhnih oz. šoloobveznih otrok in izmenskega dela, saj si drugače ne predstavljam kako bi bilo, da bi pretežno število dni v tednu hodil od doma zjutraj ob sedmih in se vračal tam okoli enajstih zvečer ali polnoči. Ker pa je vse prej omenjeno (torej majhni otroci, tudi izmensko delo… k sreči le precejšnjega deleža za najemnino ne) nekoč bilo, še kako razumem, da si ravno vsak pač na tak ali podoben način ne more pomagati. Žal pa pri ljudeh, ki se jim je uspelo dvigniti, velikokrat opažam, da zelo radi pozabljajo kako jim je bilo prej.[/quote]
s takim razmišljanjem, kot je tvoje, si ti prikaz tipičnega slovenskega voluharja, za voluharje pa je značilno, da grizejo in načenjajo od spodaj.
ti, v kolikor bi delal v privatnem sektorju, nikoli ne bi imel dopolnilne dejavnosti, ampak bi imel le svojo dejavnost, ali pa bi imel v žepu svojo delovno knjižico.
….praviš, da ljudje pozabljajo, kako je bilo prej?
prej je bilo tako, da je danes tako, kot pač je. to pa vemo kako je. glavni vzroki današnjega stanja je diktatura 1943-1991.
in tudi vzroke poznamo. v primeru neke kontinuitete od še prej, kot je bilo prej, bi pa bilo tako, kot je tam danes.
.
globalizacija in razmišljanje, kako je bilo prej (43-91) je ja neumnost.
.
strinjam se s Pandoro in takšnim razmišljanjem, politika pa bi in bo morala omogočati proces sprememb, da pričnemo,” te, nam od vesolja dane danosti” (zemlja, klima) izkoriščati na drugačen način, tu mislim k vračanju in boljšem-naravnem izkoristku zemlje.
Ampak zakaj ta množica voli takšne ljudi za predstavnike ljudstva? Jankovič, Janša itd.??[/quote]ne morem si kaj, da ne bi odgvoorila…
Ker ni drugih?
Za tako plačo kot jim ponujamo dobimo … falote, ki si plačo zaokrođijo navzgor s krajo :))))[/quote]P.1 saj ti nihče ne zameri, da odgovoriš, saj je splošna debata 😉
Ma “drugi so” le da se ne vidijo v političnem sistemu, ki je vzpostavljen tako, da če želiš “uspet” moraš bit prevarant, ker zadeva enostavno funkcionira po prevarantskem sistemu. Tudi če zamenjaš J in J jih je še toliko zadaj, ki jima stolček gor držijo in si tudi sami želijo nanj, da se ne bo kaj bistvenega spremenilo….. Očitno se mora zadeva sesut v prah, da bomo lahko začeli znova (ponavljat stare napake… 😉
Ah daj no….. Tuje banke, skladi, zavarovanja….. delujejo pa po kakem boljšem sistemu, so neodvisni od dogajanja okoli sebe?
Isto sra..je drugo pakovanje…. :((((
Res zanimivo, da se takšen zagovornik (neo)librarlizma, demokracije in (menda) svobode kot si ti, brani tako enosmerno socialistično relacijo (delodajalec -> delojemalec), torej absolutno lojalnost in celovito pripadnost drugega prvemu. Malo poglej no v opevani zahodni svet: da ljudje opravljajo dve ali več služb je marsikje nekaj popolnoma normalnega, razen morda na Japonskem, kjer topogledno tudi še veljajo neke navade bolj značilne za fevdalizem. In da se razumemo: delam v privatnem sektorju.
Mogoče si ti lahko privoščiš, da lahko tako razmišljaš in svoje razmišljanje uresničuješ, kar je po eni strani razumljivo. Po drugi pa s takšnim razmišljanjem pristajaš na lupljenje, ki ga država izvaja nad svojimi “služabniki”. Na nek način podpiraš to, da država slabo dela s svojim denarjem. Dokler bomo pa to podpirali, pa se bo to dogajalo še naprej. Podpirali bomo pa tako dolgo, dokler bomo seveda to finančno “zmogli”, saj se vsak bori najprej zase in za svoje preživetje.
Potem pa bo počilo! Ko človek nima več za svoje preživetje, je pripravljen brez slabe vesti tudi ubijati zato, da preživi.
Očitno ti živiš v neki idealni državi v katero imaš zaupanje in skoraj ni možnosti, da bi ti tvoji prihranki ter vplačana zavarovanja poniknili. Čakali te bodo, nabirale se bodo obresti in uživala boš svojo penzijo brez kakšnih posebnih odrekanj. No, lepo prosim, da mi izdaš skrivnost kje to je, da se še jaz tja preselim kajti jaz v svojo državo tega zaupanja pač nimam. Aja in v tvoji državi si večina s tistimi 400 ali 500€ mesečnih prihodkov očitno tudi privošči dajat relativno velike količine na stran in v razne sklade.[/quote]
Razpršitev rizilka? Jaz živim v isti državi kot ti, zaupanja vanjo pa imam vsaj polovico manj kot ti. Ergo, tuja banka, tuji skladi, tuja zavarovanja. In tuja ne pomeni “nemška” – ampak lepo razpršena, da mora iti res pol sveta zu grund, da izgubim vse. In če se to zgodi, mi (nam) itak ni pomoči.
S 400, 500 Eur-i je težko živeti, sploh v mestu. Izjemno občudujem ljudi, ki jim to uspe. Želim si, da bi večina teh ljudi razmišljala, da tako dolgoročno ne bo šlo, in iskala neke opcije za povečanje svojih prihodkov (Matkic v sosednjem forumu je imel fenomenalen primer, kako se to da brez neke hude filozofije). [/quote]Kolikor je meni znan tisti fenomenalni primer, je šlo za preprodajo legokock preko interneta za neko vmesno ceno med tisto, po kateri jih je prodajal mueller, in tisto, ki so jo prodajali na ebayu. Tako se da prekupčevati samo v primeru, če imaš na eni strani nekoga, ki vse skupaj dela za šalica riža (ker se ne znajde???) in na drugi nekoga, ki je še bolj požrešen, kot si sam.
Meni je bolj fenomenalno to, kako znajo ekonomisti v neskončnost računati (na) dobiček. In se tolči po prsih, da imajo sposobnosti, ki jih je bog čisto naključno razdelil med vse nas. In ki jih mimogrede lahko vzame nazaj vsak trenutek.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Razpršitev rizilka? Jaz živim v isti državi kot ti, zaupanja vanjo pa imam vsaj polovico manj kot ti. Ergo, tuja banka, tuji skladi, tuja zavarovanja. In tuja ne pomeni “nemška” – ampak lepo razpršena, da mora iti res pol sveta zu grund, da izgubim vse. In če se to zgodi, mi (nam) itak ni pomoči.
S 400, 500 Eur-i je težko živeti, sploh v mestu. Izjemno občudujem ljudi, ki jim to uspe. Želim si, da bi večina teh ljudi razmišljala, da tako dolgoročno ne bo šlo, in iskala neke opcije za povečanje svojih prihodkov (Matkic v sosednjem forumu je imel fenomenalen primer, kako se to da brez neke hude filozofije). [/quote]Kolikor je meni znan tisti fenomenalni primer, je šlo za preprodajo legokock preko interneta za neko vmesno ceno med tisto, po kateri jih je prodajal mueller, in tisto, ki so jo prodajali na ebayu. Tako se da prekupčevati samo v primeru, če imaš na eni strani nekoga, ki vse skupaj dela za šalica riža (ker se ne znajde???) in na drugi nekoga, ki je še bolj požrešen, kot si sam.
Meni je bolj fenomenalno to, kako znajo ekonomisti v neskončnost računati (na) dobiček. In se tolči po prsih, da imajo sposobnosti, ki jih je bog čisto naključno razdelil med vse nas. In ki jih mimogrede lahko vzame nazaj vsak trenutek.[/quote]
Matkic je res povedal za svoj primer z Lego kockami. Dejstvo pa je, da obstajajo številna podjetja, ki živijo od preprodaje izdelkov preko e-bayaTemu se reče trgovina. Rast celotnega sveta v zadnjih štiridesetih letih temelji na trgovini…
Kaj je narobe s tem, ne vem.
Poglej, od večine z nizkimi dohodki ne moreš pričakovati, da bodo v finančništvu toliko podkovani, da bodo sposobni sami preštudirati kam in kako naj vlagajo, da je zadeva kolikor toliko zanesljiva. Tudi če jim s takimi dohodki uspe kaj privarčevati ter imajo to željo, so kvečjemu odvisni od kdove kakšnih zastopnikov, ki jih utegnejo še krepko nategniti. Še posebej, če gre za kakšne tuje sklade. Poleg vsega tega pa je potrebno imeti še znanje in čas, da zadeve stalno spremljaš.
Tvoje sorodnice ne poznam in ne vem kje in kako živi, vsaj za matkica pa vem, da mu ni treba vzdrževati enega, dveh ali več otrok, niti plačevati najemnine za stanovanje in tudi zelenjavo v stanovanju v mestih bolj težko gojiš.
Glede tvojega prepričanja o tem, da si lahko čisto vsak sam pomaga bom pa rekel le, da se s tem lahko strinjam le delno, kljub temu, da med take spadam na nek način tudi sam, vendar mi na misel ne pride, da bi tiste, ki si ne, gledal z viška, kar (oprosti) se iz tvojega pisanja le nekako čuti. Da se razumemo: sam imam redno službo, poleg te pa kakšnih osem let še popoldansko dejavnost, za katero se se odločil enostavno zato, ker v moji službi zaradi določenih specifik nisem mogel računati na kakršnokoli napredovanje, niti (glede na običajen način kadrovanja pri nas) nisem kaj dosti računal na možnost menjave, kljub določenim znanjem in praksi. Da pa sem do te dopolnilne dejavnosti (ki je mimogrede krepko bolje plačana kot redna služba in tudi enaka dejavnost kje drugje v Sloveniji), se spet ne morem zahvaliti le lastni iznajdljivosti, znanju, interesu in sposobnostim, temveč je med ključnimi dejavniki bilo tudi to, da sem se popolnoma slučajno ob pravem času znašel na pravem mestu. Poleg tega pa je za vse zelo pomembno tudi to, da imam za opravljanje tudi možnosti, kar predvsem pomeni, da nimam več majhnih oz. šoloobveznih otrok in izmenskega dela, saj si drugače ne predstavljam kako bi bilo, da bi pretežno število dni v tednu hodil od doma zjutraj ob sedmih in se vračal tam okoli enajstih zvečer ali polnoči. Ker pa je vse prej omenjeno (torej majhni otroci, tudi izmensko delo… k sreči le precejšnjega deleža za najemnino ne) nekoč bilo, še kako razumem, da si ravno vsak pač na tak ali podoben način ne more pomagati. Žal pa pri ljudeh, ki se jim je uspelo dvigniti, velikokrat opažam, da zelo radi pozabljajo kako jim je bilo prej.[/quote]
Praviš, da gledam zviška na tiste, ki si ne pomagajo samo. Ali je to res, ne vem. Ne morem soditi.
Vendar če s tem misliš, da se mi zdijo manjvredni, se motiš. Včasih se mi zdi škoda, saj mislim, da bi lažje in bolje živeli, če bi vajeti življenja vzeli v največji možni meri v svoje roke, Vem, da ljudje nismo vsevedni, in časih se določenih stvari enostavno ne zavedamo. In to, da ti kdo nekaj pove, je lahko zate zelo pomembno. Če si komu drugemu, ki je uspešnejši od tebe na določenem področju življenja (odnosi, finance, poslovni svet, vzgoja, ….), pripravljen prisluniti, lahko od tega kaj odneseš. Meni se je to večkrat zgodilo in mi je kar slabo, ko pomislim, kje bi pristala, če ne bi imela te “sreče”, teh nekaj ljudi, ki so mi odprli oči o določenih stvareh.
Tisto, kar me pa zelo bode pri tvojem razmišljanju, je tvoj prvi odstavek. Glej, meni očitaš, da gledam zviška na ljudi, ki se ne zdajdejo. Ali se ti ne zdi, da imaš ti podoben pristop do tistih z nizkimi dohodki? Ali zato, ker je nekdo manj premožen, pomeni tudi, da je tup? Da ne ve, kaj je bolje za njega? Ali bolnikov z nizkimi dohodki ne obravnavamo enako kot vseh drugih? Ali nimajo pravice v enaki meri odločati o svojem telesu in zdravljenju? Zakaj so potem nezmožni, da bi se odločali tudi o svoji (finančni) prihodnosti? Zakaj niso zmožni preštudirati? Pismeni so, večina jih ima vsaj srednjo šolo in s tem dovolj znanja matematike? Zato da kupiš malo zlata in srebra, ali da vežeš denar na banki ali da se odločiš za neko pokojninsko varčevanje pa tudi ne rabiš biti Warren Buffet 🙂
Edino, kjer ti lahko prikimam, je to, da bi lahko država poskrbela za boljši nadzor v tem finančnem svetu (da bi bilo manj goljufov oziroma da bi bili prej odkriti) in za večjo transparentnost.
S svojim primerom sorodnika sem ti želela pokazati prav to – da tudi človek z nizkimi dohodki lahko zna in zmore poskrbeti za svojo finančno prihodnost. In prevzetno in arogantno se mi zdi, da bi zdaj rekla “No, ti, ki si revež, ne znaš razmišljati s svojo glavo, bo mati država namesto tebe razmišljala …”
Forum je zaprt za komentiranje.