Kake babe
Smešno je, da sploh nekdo načne temo o tem, kar bi nekdo moral delat, da bi bil normalen. Vsak počne, kar ga veseli. A ni to dovolj preprosto za razumet? Jamrajo pa tako vsi, kdaj pa kdaj, ne samo alpinistke in padalke.
Kaj ti pa potem ostane od sebe, če opustiš stvari, ki te veselijo?
Matjazko, tebe sem imela pa za bolj pametnega. Zdaj pa vidim kakšne traparije pišeš.
Zdaj mi niti ni jasno kaj si smatral pod adrenalinski športi, najbolje, da mi jih našteješ.
Veš gre oboje: moški in šport.
Kaj pa ti, ti pa imaš namesto ženske internet ali kako?
Da se ženska počuti živo, mora ob sebi imeti moškega, ali pa da se ukvarja s kakšnim adrenalinskim športom, ampak je to še vedno kompenzacija, ki dolgoročno ne zadovoljuje. ;))[/quote]
Ti si čudn, to so ženske z interesi v življenju. Če jim nisi kos, pač stran od njih. Sej slej ko prej najdejo nekoga, ki je ravno tako ekstremist.
A ti bi raje eno brezvezno, ki ji je edini hobi kofetkanje?[/quote]
ni stvar v kofetkanju, ampak v zmožnosti nadziranja. s tako bi hendlal, vse ostalo mu je prenaporno, ker pač nima kapacitet za kaj takega
Ja, odsekal ji je prst, in to ravno del telesa, ki je potreben za igranje klavirja – bil je ljubosumen na to njeno strast(pa pustimo ob strani, da mu je nataknila roge)
Pravzaprav, jo je želel že od samega začetka zatreti, kot žensko, tisto ta pravo, ker takih se je pač bal.
Poglej si film še enkrat ali dvakrat, da dojameš.
Strah je smrt v vsakem primeru
Zakaj bi se je bal, ni trpel, ker se mu ni pokoravala, podrejala, lastil si jo je, bil je lokalni veljak in ni premogel nobene čustvene širine in topline, ampak je bil bolj človek nekih ozkih pravil, formalnih načel, tudi z njenemu otrku se ni znal približati, sajje bil ves čas čustveno oddaljen, nedostopen. V filmu je prikazana igra Sinjebradca – ta moški je ravno bil Sinjebradec, ki je ubijal ženske duše s svojo hladnostjo in lastništvom nad njimi. Sinjebradec se ne boji žensk, ampak jim ubije duha.
Ona je bila nema in je komunicirala preko glasbe, torej umetnosti. Delček klavirja je podarila svojemu ljubimcu, tako da je klavir s tem menda uničila. Ta delček je bil v simbolnem pomenu del nje same (srce), saj bila s klavirjem spojena, ki ga je razdala, žrtvovala moškemu, ki ga je imela rada. Isto potem na koncu, ko vržejo klavir v morje, gre tudi ona z njim v globine.
Ronka nisi edina, jaz sem namreč tudi to ugotovila. Kaj pa misliš, zakaj sem študirala njegove poste, celo na račun koga drugega, ki piše boljše 🙂 🙂
Zakaj bi se je bal, ni trpel, ker se mu ni pokoravala, podrejala, lastil si jo je, bil je lokalni veljak in ni premogel nobene čustvene širine in topline, ampak je bil bolj človek nekih ozkih pravil, formalnih načel, tudi z njenemu otrku se ni znal približati, sajje bil ves čas čustveno oddaljen, nedostopen. [/quote]
Matjaž, kje si v tem filmu ti, tvoja toplina in čutečnost do žensk in otrok, posebno pa še do tistih, ki so tu vmes 🙂 🙂
jaz sem prav en takšen lik pogrešala ko sem gledala ta film… če sem ga sploh gledala do konca. kako grozno res… nobene čustvene katarze, ko gledaš kaj tako groznega…
ne vem, če se čisto strinjam s tvojo interpretacijo, strah je najmočnejše čustvo, je močnejše od sovraštva, tudi od ljubezni, žal…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Forum je zaprt za komentiranje.