kaj vi porecete na to

da stari in mladi ne gredo skupaj. Spomnim se, da je moja mati veckrat izrekla ta stavek. Ceprav ga se danes ne razumem.

Vedno se mi je zdela traparija – in še sedaj tako mislim.

Čista resnica. Ko si v srednjih letih razumeš za kaj gre. Tisti, ki ne razumejo, pa jih najstniki odklanjajo ali pa se kregajo s taščami in tasti.

ta stari si mislijo, da si jim dolžan marsikaj in čakajo, da jim boš ustregel v tem, kar želijo. ŽE sam to, da si po njihovi presoji se dolžan it cepit, da bodo oni lahko varno in lepo živeli svoje že izživeto življenje, je lep prikaz, kakšni so.

žal, marsikateri star človek je velik egoist. Vidi le sebe in svoje potrebe, želje in probleme. Otrokom pomaga le če ostane doma ali blizu doma ali tam kamor ga oni postavijo, sicer si v riti in si delaj vse sam.

stare ženske okoli opravljajo in pljuvajo po drugih, predvsem mlajših, o katerih ne vedo ničesar razen to, kar si mislijo v svojih glavah.

in s tem korona zadevo še od nas pričakujejo, da damo njih na prvo mesto, naše premoženje, družino in zdravje pa na zadnje – samo toliko kolikor je njim v korist.

zlate duše so seveda tudi med večino nezlatimi, vendar te so potem neke miške, ki jih pa otroci izkoriščajo.

To je res.  Lahko imate super odnose, za skupaj zivet, v isti hisi pa to ne gre. Poznam ljudi, ki so pri 40 letih bolano navezanu na starse. Slisijo se parkrat na dan….en drugmu ne dajo dihat.

Čista resnica. Če želiš svobodno uživati v življenju in biti notranje izpolnjen, hkrati pa se dobro razumeti s starejšo generacijo, je živeti tako daleč, da v copatih ne moreš k staršem/tastu, tašči, NUJNO.

jaz pa poznam ljudi, ki so zeloo navezani na rojstni dom in hišo. Ki ne morejo drugje živeti. Sploh pa ne v bloku.

To, da stari in mladi ne gredo skupaj je samo izgovor za slabe starše, ki se ne potrudijo imeti dovolj empatije, da bi vsaj iz lastnih izkušenj imeli sočutje npr. En 40letnik se lahko spominja kako težko se je bilo učiti poštevanko ali pa ena 65letnica kako neprijetno je bilo poslušati taščo, ki uveljavlja svoj prav glede izbire pohištva, ki ga ne bo niti uporabljala, niti plačevala…

Potem pa so seveda tiste ovce, ki samo ponavljajo, brez razumevanja zakaj se je to začelo govoriti, po možnosti v isti sapi kot “jabolko ne pade daleč od drevesa” in “podobno gre skupaj”.

A je od Tavčarja “Starega mačka sodba”… Ko je ta mladi postal ta stari in se *** čez ta mladega, ker je delal isto kot sam pred par desetletij.

z

zakaj ni empatije? ok, ni problem je imet, problem je ko ti pride star človek k tebi se jokat za vsako stvar, a stoji tam in ne naredi nič. Enako velja za 4o, 20 ali 15 letnika. In res je, vzgoja je zelo pomembna, sočutje bi ga morali imeti vsi, pa vendar …

a lahko vsem ustrežemo, vsem pomagamo, vsem nekaj damo?

k meni je pred 1 letom prišla ženska, samo na videz sem jo poznala. Rekla mi je, da je družina brez denarja in potrebujejo pomoč. Pomoči ji nisem dala, vendar z njo sočustvujem, ker sem bila tudi sama v istem položaju pre nekaj leti.Ampak a sem ji dolžna dat denar? Sem dolžna njene težave reševat? sem dolžna ji delat okrog hiše namesto njene hčere, ona lena, doma jaz pa s svojimi problemi? Sem to dolžna narediti? NE. Lahko sočustvujem, lahko razumem, lahko jim ponudim rešitev (kam se obrnit, koga vprašat ipd.), ne morem pa rešiti njene težave.

Zakaj ne? ker imam tudi jaz moje težave. Kdo meni pomaga? nihče. Pa sem poskusila narediti isto stvar, okoli se jokat kako oh in sploh – dobila vrata pred nos pri istih ljudeh.

Vsi, ne glede na starost, imamo svoje težave, ampak stari ljudje so v tem pogleu egoistični in ne razumejo, da niso središče sveta sam zato, ker so stari.

Otroci morajo pač dorasti in tu je pomembna vzgoja, ta pa je odvisna od staršev in od njihove vzgoje in kulture.

Lahko nekomu pomagaš nest vrečke, pomagaš nakupit stvari, peljat človeka okoli, če lahko in je blizu. Ne moreš pa reševati njegovih osebnih, zdrasvtvenih ali finančnih težav. In sočutje tukaj ne pomaga enga ficka.