Kaj svetujete?

Hojla!
Zadeva je taka: lani sem končala s fantom, za katera bi dala roko v ogenj, da je “ta pravi”, v glavnem, vse je bilo oh in ah..hudo vse ok, ljubezen na prvi pogled,imela sva se zelo rada…
Bil je prvi moški, pri katerem me ni nič motilo- izobražen, delaven (kar mi zeloooo veliko pomeni,da ni neki lenuh), urejen, simpatičen, lušten, komunikativen, humorist-paket v enem skratka…Do sedaj, ko ugotavljam, da kaj, ko pa v glavi ni imel vsega pospravljenega. Namreč njegove zadeve z bivšo- btw.spet sta skupaj…no midva sva bila pol leta…

In ker sem jaz zlo čustvena, in se zlo hitro navežem na človeka, je tudi razumljivo, da zlo dolgo rabim,da ga spet prebolim, ponavadi jočem..itd

Poanta vsega pa je: letos, februarja pa sm spoznala fanta! Ljubezen na prvi pogled- spet (čeprav jaz dolgo nazaj sploh nisem verjela,da to tudi obstaja),…in tako se je začelo. No, in z marcem sva “postala” par. Res…zelo drugačen od bivšega, čeprav so karakteristike podobne- izobražen, simpatičen (marsikatera znanka mi je mal “fauš”) :)hehe, klepetav, družaben..itd..vse štima..vidim,da me ima rad, čeprav ne ponavlja venomer tega, mi pa pokaže ..tudi ne dobivam sms-ov s pocukrano vsebino ( to je velik + ,ker mi to niti malo ni všeč)- no, včasih že..ne pa,da to že piše človek iz navade..ni več tistega čara, se mi zdi :)…

Me pa je mal strah, oz.sem sklenila,da sploh ne bom študirala na to- DA GA BOM ZGUBILA. TEGA ME JE STRAH. VEM,DA JE ŠELE ZAČETEK…AMPAK, ZELO GA IMAM RADA, IN SEM SE KAR NAVEZALA NANJ.. VIDIM,DA SVA SI NEKAKO PODOBNA,…

V bistvu ne vem, kaj vas sprašujem 🙁

ODLOČILA SEM SE, DA BOM ŽIVELA ZA VSAK DAN..DA SPLOH NE BOM ŽIVELA S STRAHOM..ČE JE TO- TO, BOVA SKUPAJ, ČE NE, NE…KER RES NOČEM BIT PRIZADETA VEČ…NIKOLI!!!!! TO JE TAK GROZNO!!!

Zdaj sem zmetala gor svoje zmedene misli…hvala,da me poslušate..in hvala za kak komentar!

Stara sem 22 let, on 27 (sem kr srečna, da je tak,ker sem se vedno bolje razumela z moškimi,ki so starejši, pa tudi prijatelji so tako njegovih let,saj sem tudi sama nekako bolj odrasla, kot kažejo leta)

LP-Nadine

Poglej, s prejšnjim sta šla narazen in kaj se je zgodilo? Prebolela si. Preživela si. Torej veš, da to zmoreš. Seveda boli, seveda želiš, da se to ne bi več ponovilo, ampak če slučajno se, pa veš, da bo vse ok. Zato je brez zveze razmišljati o koncu, ker potem ne moremo uživati v sedanjosti. S koncem se boš ukvarjala takrat, če bo prišel.

Lepo se imej s tem fantom, načrtno razvijajta dober odnos (pozornost, telesni dotiki, usluge, …). Največ kar lahko narediš je, da si vesela punca, ki se trudi, da bi čim bolj razvila svoje pozitivne osebnostne lastnosti, negativne pa omejila.

Če se slučajno zgodi, da se dečko zaljubi v drugo, tega pač ne moreš preprečiti, samo to je pač znak, da imata drugačne želje. Ti veš, da si se potrudila in dala najboljše od sebe, torej si nimaš kaj očitati. Tako imaš potem spet možnost spoznati še boljšega fanta, s katerim se bosta še boljše ujela.

Če se boš šla polovičarstvo, češ nočem se preveč navezati nanj, ker se bojim da bo bolelo, je že vprašanje, kako bo vse potekalo, ker ne boš stoprocentno v zvezi. Takrat se hitro pokažejo razpoke. Samo daj vse od sebe, določi meje in pravila, pa se nimaš kaj bati, saj si delala prav. In tisti, ki bo ostal s tabo, bo ostal zaradi tebe kot osebe, brez prisile, prostovoljno in z nasmehom na ustnicah.

Pa še vprašanje. Si prebolela bivšega? Bi ga zavrnila, če bi se jutri pojavil na tvojih vratih in skesano rekel, da te želi nazaj? S tem preveriš, če si pripravljena na drugo zvezo (brez polovičarstva).

Hm, vem kaj misliš. Po večih slabih izkušnjah se nabere veliko strahu v človeku. Ko te en ali pa dva zaj…., pol te je vedno strah, da ne bi tudi tega izgubila. Vem kako je to. Jaz sem imela ogromno slabih izkušenj z moškimi, en čas nazaj sem pa spoznala čudovitega fanta. Lahko ti svetujem isto kot probam svetovat sama sebi: niso vsi moški isti. Eni so takšni, eni drugačni. Tisto prej se je moralo končati, da je lahko prišla ta nova ljubezen. In pač je treba verjeti v to novo ljubezen. Če so te prejšnji zapustili, pa lahko to traja večno. Verjemi v njega, v sebe in v vajino ljubezen. Zaupaj mu. Če je ta pravi, pol bo vse ok. Pa veliko lepih trenutkov.

Ori: Mislim,da sem na dobri poti oz.sem ga že v večji meri prebolela. Spoznala sem,da nebi bila nikoli srečna z njim. Vedno bi bila v dvomih. On se je vrnil k bivši,ker se je bal odziva okolice. Zame to ni moški..to ni pogumna poteza. Narediš tako, kot čutiš, ne pa,da se oziraš na druge. Halooo? 🙂 No, sem srečna,da je tako..čeprav je bil prvi moški, za katerega sem bila prepričanam,da je idealen,..vidim,da ni bil. Zdajšnji fant je ena proti sto, čeprav ga še ne poznam v celoti..ampak vsaj kaže na to. Torej mislim,da je moralo biti tako. In če bi se zdaj tu pojavil (včasih se vidiva v naši firmi)…bi ga pač pozdravila (nič mu ne zamerim) in bi to bilo to. Pred časom pa bi ga ziher vzela nazaj. sem 110% 🙂

Ori, hvala za lep sestavek, za vzpodbudne besede! Lep dan

Jojmene: tudi tebi hvala za lepe besede. Ja, živela bom za vsak dan! 🙂