Kaj sedaj?
Poročena sem že skoraj 10 let. Imava dva otroka. Med prvo nosečnostjo in še potem me je mož prevaral in se tud odselu od doma. Pa potem prišu nazaj. Sem mu zatežila, da ne bo imel stikov z otrokom, če se ne vrne. Sedaj je z nami, pa me je strah, da samo zaradi otrok. V bistvu vem, da je. Tako odsoten je. Jaz pa samo razmišljam kje je z mislimi. Je z njo? Sem prav naredila takrat? Bi bilo bolje, če bi sam mel željo prit nazaj? Bog ne daj, da malo zamudi iz službe ali pa se kje drugje zadrži. Sem čist na trnjih in potem mu težim. Glede na to, da sem šele sedaj začela razmišljati s trezno glavo, mi povejte kaj sem naredila. Imam občutek, da če tako ostane se mi bo zmešal. Se bojim, da si bom uničila življenje. Sebi, njemu in kar je najpomembneje tudi otrokom. Ker temu se ne more rečt več življenje.
Karkoli. Prosim.
meni bi se tudi zmešalo, če bi bila na njegovem mestu! ne moreš pričakovati sreče s prisilo. tako ne bo šlo naprej, ni prihodnosti, če ne bosta kaj ukrepala, v nobenem primeru pa nimaš pravice prepovedati mu, da ne bo videl svojih otrok! tudi če te je prevaral in ranil! s to prepovedjo bi še bolj prizadela otroke! bodi realna, ne oklepaj se nečesa, kar te na nek način noče
boli, razumem, a sama se zelo strinjam z mislijo:
Naša največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, temveč, da se vsakokrat, ko pademo, poberemo.
KONFUCIJ (551-479 pr. n. š.)
izvlečita se iz te moreče situacije, želim vama vso srečo!
Prisilila si ga v nekaj kar si on ne zeli. Otroci to se najbolj obcutijo,saj verjetno cutijo napetost med vama.
Sprijazni se s tem, obrni list v svojem zivljenju, morda bos celo bolj srecna,morda bos spoznala cloveka, ki te bo imel resnicno rad in te bo spostoval.
Glede otrok pa takole, manjsi oz. mlajsi kot so, “lazje” bodo prenesli locitev. S starejsimi so lahko hudi problemi.
Bolje bi bilo, da ga ne bi “prisilila” v vrnitev. Takrat bi bil med dve družini razpet en otrok, sedaj bosta dva.
Čudno, da je po vsem tem že tako dolgo zdržal pri tebi. Pomenita se, mogoče pa ti je sedaj zvest in te ne želi zapustiti. Če pa ljubezni in zaupanja ni več, pa je bolje, da se razideta. Pa seveda brez cirkusa in izsiljevanja z otroki! To so največje napake, ki jih delajo starši. In te napake otrokom otežujejo mladost!
Bolje da si začela prepozno razmišljati, kot nikoli. Morda se je vrnil res samo zaradi otrok, vendar tega ne boš nikoli zvedela, če mu ne daš druge možnosti.
Lepo se z njim pogovori, povej mu, kaj čutiš, povej mu, česa se bojiš, nato pa mu ponudi, da lahko odide če želi, vendar bo kljub temu lahko videval otroke. Takrat boš videla, pri čem si. Če bo odšel, potem je bolje da gre, ker za vašo družino ni prihodnosti, saj bosta šla slej ko prej narazen. Če pa bo ostal, potem boš vedela, da je ostal tudi zaradi tebe. Tako bosta imela priložnost za nov začetek!
Odkrito se pogovori z njim, bodi iskrena, izpovej mu svojo ljubezen in svojo napako, da si ga prisilila da pride nazaj za voljo otrok in potem ga poslusaj, če bo priznal da je ob tebi le zavoljo njih, ga pusti in ostanita prijatelja, zaradi otrok,saj ga bos imela vedno ob otrocih, sama pa najdi ljubezen, ki te bo vredna in ti njo.Zlagana ljubezen te bo res unicila,pa srecno!
Hvala za vaša mnenja. Ljubezni mu ne morem izpovedati, ker roko na srce sploh ne vem kaj čutm. Vem, da mu nikoli več ne bom zaupala. Že prej nisva imela ne vem kako ljubečega odnosa. Bolj sem imela takrat v glavi, da mene pa že ne bo kdo zapuščal. Nisem pa razmišljala kaj to potegne za sabo. In kaj bo potem, ko otroka odrasteta in odideta. Pa slabo mi je bilo, ker sem na nek način vedal ,da je srečen z njo. Jaz naj bi pa sama ostala.
Ne vem. Verjetno bom kar pustila tako kot je. Bo pa v naslednjem življenju bolje.
ne mores nekoga prisiliti da te ljubi,,pa ceprav boliiii,,zivi in pusti ziveti,,,ne vem kako lahko tako zivis,da se vsak dan sprasujes,,kje je,,je z njo???!! naredi uslugo vsem in razcistita pa ce to pomeni locitev,,,,,,verjemi da bo zivljenje lepse:) p.s, otroci veliko vec vejo kot mi starsi mislimo,,,ce ne pa u sebi skrivata in jima je se huje,,to jima bo pustilo posledice,,srecno:)
Ne moreš pustiti tako kot je, če ste vsi nesrečni!!!
Ti se očitno samo bojiš, da boš ostala sama. In kaj imaš od takega moškega, ki je z mislimi in verjetno tudi drugače drugje??
Pogovori se z njim in mu daj prosto pot, naj oddide, če želi…
Verjetno boš spoznala drugega moškega, on drugo žensko, oba bosta srečna in vse bo ok. Zakaj si tako uničuješ življenje? A misliš, da so otroci srečni samo zato, ker so starši skupaj, čeprav nesrečni starši???
Dej še 1x malo razmisli kaj delaš!!
Forum je zaprt za komentiranje.