kaj narediti
Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem pravilno predvidela namene kakšnega človeka oziroma to, kako bodo stvari potekale in kaj želi doseči. Počakala sem, da so se dogodki odvili in se zrealizirali. Včasih sem tako zelo verjela, da podlih ljudi v bistvu ni in so me takšne stvari dotolkle. Sedaj vem, da so interesi zelo močni in da nekateri ne izbirajo sredstev, da pridejo do zadanega cilja. Smešno mi je, kako so pripravljeni igrat igrice, ki naj bi navzven prikrile poteze. Zelo smešno.
Moja dilema pa je, ali naj že na začetku odidem s prizorišča in se odrečem upanju, da bi se pa le nekoč stvari razpletle meni v prid, ali naj ostanem in ne sledim njihovim predlogom in načrtom. Vedno se to ne da…
Rada bi odkrila drugačen način odzivanja…
Meni se dogaja, da že ob prvem stisku roke začutim energijo človeka, ki se je zaenkrat izkazala za vedno pravilno. Včasih mi je bilo to prav strašljivo, ker sem se s tem obremenjevala in v bistvu takoj etiketirala človeka ter samo čakala na to, kdaj bo pokazal svoj pravi obraz. Danes se prepustim toku, ker v končni fazi je tako, da tudi če človek nosi največje zlo v sebi, ne more do mene, če mu ne odprem svojih vrat. Lahko bi mu uspelo kako drugače, bi prehitel moj miselni in čustveni tok. V slednjem primeru bi to vzela kot novo izkušnjo. Ne moreš vedno na vse vplivati, predvidevati, se zanašati na intuicijo, ker lahko zamudiš marsikaj. Stvari ti uidejo, še preden se začnejo.
Pišeš, da bi morala slediti njihovim predlogom, načrtom? Če si v službi in nimaš možnosti odločanja, potem ti res kaj drugega ne preostane:). Razmisli, kaj ti lahko nekdo drug vzame? Do kod lahko pride? Najbrž se ne daješ na “pladju” in pustiš, da drugi krojijo tvojo usodo, val razmišljanj. Ali pač…
Razmisli o tem, kdo lahko največ izgubi? Tisti, ki dela slabo ali tisti, ki dela dobro?
Jaz sem mnogokrat pustila in odšla iz “prizorišča”. Pa sem spoznala, da je bilo to narobe. Ljudje pa kar niso nehali, jaz sem se obremenjevala, doma jokala, sekirala.
Sedaj se postavim zase, pa čeprav pride do konfliktov-vendar vedno se soočim z osebo, ki jo nekaj na meni moti. Če vidim, da ne pride do željenega rezultata, jo pustim pri miru ali jo celo ignoriram. Mislim, da se to bolj odnese, kot pa kot noj zariti glavo v pesek in se žreti cele dneve in noči.
Sedaj, ko se zman postaviti zase, me tudi ljudje veliko boljše sprejemajo in spoštujejo. Prav tako je manj konfliktov, ker vedo kakšna sem in me pustijo pri miru.
Tudi jaz velikokrat začutim, kakšen je človek po naravi. Pa se velikokrat ne pustim občutku in želim vsakomur dati priložnost, da se mi pokaže v pozitivni luči in mu poskusim zaupati. A kaj, ko me je že toliko ljudi razočaralo.. Vendar pa nikoli ne moreš vedeti, morda obstaja nekje nekdo, ki ti lahko dokaže ravno nasprotno. Tako da moje mnenje je, da poskusi, vendar ostani na preži. Boš že sproti videla kako se bodo stvari odvijale.
najprej je svoj JAZ.
potem so interesi
nato usklajevanja
…
če kdaj kiksneš — nič hudega — pridejo drugi ljudje, isti na drug način/pristop ali pa ti zaradi svoje potrebe enako sprejmeš drugače
ljudje smo neverjetno prilagodljivi … sploh, če imamo v sebi “hoteti” ☺
Vedno je treba zaupati svojemu občutku o drugih ljudeh. Ljudje oddajajo energijo, pozitivno ali negativno. Videz vara. V zadnjih nekaj letih sem se naučila, da se moram izogibati takoimenovanim “zabavljačem” v službi, torej tistim, ki jim jezik teče “kot namazan”. Tu v virtuali sicer težko opišem, samo to so tiste osebe, ki na prvi pogled delujejo zelo zabavno, imajo smisel za humor, v resnici pa so hudi spletkarji, opravljivci, manipulanti. So pa zelo prepričljivi oz. se znajo “odlično prodati”. Marsikdo zanje tudi misli, da so iskreni. Če jih podrobno poslušamo, ugotovimo, da so iskreni samo glede določenih vprašanj, glede drugih tem pa ga zelo “svirajo” in pogosto prikrivajo resnico.
Če samo čakaš se ti logično zgodijo stavari kot jih pač pričakuješ ker v določenem času se nekako zgodi tudi to kar ti pričakuješ in takrat si rečeš “Vedel sem da bo tako” in odideš prepričan v svoj prav in črnogledost v resnici si pa samo pasiven opazovalec, ki misli, da nima možnosti vpliva.
Res se da pri ljudeh velikokrat predvideti “kam pes taco moli” a ta sposobnost predvidevanja nam lahko pomaga, da s svojim delovanjem vplivamo tako na to osebo, da ne realizira svoje (podle) namere. Na nek način mu pomagamo, da postane boljši človek.
In mnogi to tudi postanejo ob nekom, ki verjame da ni vse vnaprej začrtano.
Ni treba, da se sploh rokuje s tabo, ne bi verjel ampak sem sam doživel.
Goldi a če ti napišem kako črko na tvoj zs tudi začutiš kakšno energijo? 😉
Forum je zaprt za komentiranje.